Čedalje dražje gorivo: prevozniki v rdečih številkah, nihče več ne toči v Sloveniji

Cene reguliranih pogonskih goriv so dosegle najvišjo raven letos. Neosvinčeni motorni 95-oktanski bencin (NMB 95) se je podražil za 3,9 centa, na 1,246 evra, dizelsko gorivo pa za 2,8 centa, na 1,266 evra za liter, na podobni ravni sta bila lanskega novembra oziroma decembra in vse od takrat se cene večinoma zvišujejo.

Podražitve, kot je bila današnja, vozniki osebnih avtomobilov sicer ne občutijo tako zelo, drugače je s tistimi, ki se s prevozi ukvarjajo poklicno, najbolj pa to občutijo transportna podjetja. Med njimi je tudi avtoprevoznik Peter Pišek iz Celja, sicer podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je lani postal tudi podjetnik leta.

Pišek ima v lasti 50 tovornjakov, 60 prikolic in zaposluje 87 ljudi. Kot pravi, strošek goriva predstavlja nekje od okoli 30 do 35 odstotkov strukture cene, od 25 do 30 odstotkov cene predstavljajo cestnine.

Avtoprevoznik Peter Pišek iz Celja je sicer zelo aktiven podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, lani je postal tudi podjetnik leta. Foto: STA ,

"Nekoga to lahko pahne v močno rdeče številke"

Na vprašanje, kako podražitev za tri cente vpliva na poslovanje avtoprevoznika, odgovarja, da vsaka takšna podražitev zmanjšuje dobičkonosnost in ima vpliv na splošno rentabilnost.

"Nekoga lahko to pahne v močno rdeče številke. Ta podražitev je enormna. Čakamo na sestanek z ministrstvom, da se pogovorimo o davčni politiki, kar se tiče goriv v Sloveniji. Ker bi radi, da bi bila država konkurenčna na evropskih trgih, želimo, da se ta politika uredi," pravi Pišek.

"Če podjetja pogledate bilančno, so vsi donosi prevoznikov zelo nizki ali pa v negativnih številkah," pravi Pišek. Foto: Gašper Pirman Piškova in težava drugih avtoprevoznikov je, da podražitve ne morejo implementirati v cene in jih dvigniti. "Večinoma smo na letnih tenderjih in takšni enormni dvigi cen goriva močno vplivajo na poslovanje. Če podjetja pogledate bilančno, so vsi donosi prevoznikov zelo nizki ali pa v negativnih številkah," pravi Pišek.

Z zviševanjem cen se težko spopadajo. "Prevoze delamo ves čas ene in iste, ob tem optimiziramo in racionaliziramo poslovanje, a ga nimamo več kje optimizirati. 85 odstotkov lastne cene nam narekuje država s cestninami, ceno goriv, davki, minimalno plačo, na to nimamo prav nobenega vpliva, za vsako spremembe cen, dvig davkov in dajatev, cestnin, spremembo delovne zakonodaje pa izvemo po televiziji. Vpliv imamo le na 15 odstotkov svoje cene, in to je velika težava, saj nimamo moči, nimamo več kje optimizirati. Ta enormni dvig in veliko obdavčenje sta velik problem za slovenski transport," opozarja Pišek.

Nabavna cena nafte predstavlja 44 odstotkov maloprodajne cene

Prodajna cena brez dajatev predstavlja manj kot pol drobnoprodajne cene, ki jo plačamo na bencinskih črpalkah.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Novice Avtobusnim prevoznikom zaradi kartelnega dogovarjanja 3 milijone evrov kazni

Slovenija je edina država članica Evropske unije (EU), ki še vedno s predpisom, to je z Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, regulira cene NMB 95 in dizla, razen ob avtocestah in hitrih cestah, kjer cene skladno s svojo poslovno odločitvijo oblikujejo podjetja, pojasnjuje Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS).

Tako deregulirane kot regulirane cene se spreminjajo glede na gibanje cen na nabavnih trgih. Nabavna cena predstavlja 44 odstotkov v strukturi maloprodajne cene, pravi Lahova.

"Poudarjamo, da dajatve države predstavljajo 50 odstotkov v strukturi maloprodajne cene, preostanek, šest odstotkov v strukturi maloprodajne cene, pa je zaslužek trgovca. Na višino maloprodajne cene torej pomembno vplivajo globalni trgi in naša država z dajatvami," dodaja Lahova.

Pišek nestrpno pričakuje pogovore z državo, saj tako ne bo šlo več naprej, pravi. "Težave v sektorju se le kopičijo," opozarja. Foto: STA , "Prevozniki sučemo milijone, sami pa smo v rdečih številkah ali blizu njih"

"Več kot pol strukture cene predstavljajo cestnine in goriva. Pred desetimi leti ni bilo cestnin, zdaj pa že od 25 do 30 odstotkov cene. Ko sem pred 30 leti začel, je nafta predstavljala 1,5 odstotka strukture cene, pa poglejte, kam smo prišli," pravi Pišek, ki se zaveda, da je tudi velik vpliv svetovnega trga, a opozarja predvsem na davke, ki so preveliki.

"Prevozniki sučemo milijone in milijone, a samo obračamo denar, sami pa smo v rdečih številkah ali zelo blizu njih," pravi Pišek in dodaja, da je to zelo odgovorno delo. "Če logisti z delom počakamo le tri dni, ne bo ne vode ne zraka več. Lahko le še ustavimo prevoz in nismo daleč od tega," pravi Pišek, ki je bil v lanskem letu sicer tudi podjetnik leta.

TZS: "Sprememba trošarinske politike v Sloveniji je nujna"

"Slovenija ima že več kot desetletje v skoraj vsej EU najnižjo raven cen naftnih derivatov pred dajatvami, kar dejansko pomeni, da so marže trgovcev med najnižjimi v EU. So pa prav dajatve tiste, ki našo državo, predvsem v primerjavi z državami, na katere mejimo, uvrščajo med tiste z visokimi maloprodajnimi cenami, to pa negativno vpliva na nakupne odločitve tranzitnega prometa," izpostavlja Lahova s TZS.

"Po razpoložljivih podatkih ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, lahko razberemo, da so se cene naftnih derivatov v začetku letošnjega leta, podobno kot je to bilo v letu 2018, začele dvigovati, predvsem zaradi gospodarskih in političnih vplivov na globalni ravni, posledično pa zaradi toge trošarinske politike v Sloveniji naraščajo tudi cene goriv za končne odjemalce, zato je sprememba te politike v naši državi nujna.

"Na TZS smo zaskrbljeni nad takšno obremenitvijo cen naftnih derivatov, saj gre za pomemben vpliv na končno maloprodajno ceno, zato pozivamo slovensko vlado, da nemudoma preuči trošarinsko politiko v Sloveniji v primerjavi s trošarinskimi politikami v sosednjih državah in se odloči v smeri konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je poudarila Mariča Lah. Foto: STA ,

TZS: Vlada naj se odloči v smeri konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

Kot navaja Lahova, iz navedenega tudi izhaja, da gibanje cen naftnih derivatov v prihodnje težko predvidimo, saj sta pri tem ključna dva dejavnika, stanje na globalnem trgu ter trošarinska politika v naši državi.

"Na TZS smo zaskrbljeni nad takšno obremenitvijo cen naftnih derivatov, saj gre za pomemben vpliv na končno maloprodajno ceno, zato pozivamo slovensko vlado, da nemudoma preuči trošarinsko politiko v Sloveniji v primerjavi s trošarinskimi politikami v sosednjih državah in se odloči v smeri konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je poudarila Lahova.

Vsaka rast cene pomeni velik pritisk na transportna podjetja

Na Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že več let na pristojne, konkretno na ministrstvo za finance, naslavljajo pobude o znižanju pristojbin na gorivo, na katere lahko vpliva država, da bi cena goriva bila konkurenčna glede na sosednje države, nam je povedal Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS.

Sever izpostavlja, da je Slovenija izrazito tranzitna država in razen cestnin ter nakupa goriva od rasti tranzitnega, predvsem tovornega prometa, Slovenija nima drugih možnosti, s katerimi bi imela kaj od tranzita.

Avtoprevoznikom, članom združenja, pripravljajo vsakokratne izračune vpliva dviga cene goriva na stroškovno ceno prevoza, ob tem pa jim svetujejo, da višji strošek goriva vračunajo v ceno prevoza.

"Poleg tega je nasvet združenja članom, da v dolgoročne prevozne pogodbe s svojimi strankami vključijo klavzulo o prilagoditvi cene prevoza glede na gibanje cene goriva. Po podatkih, ki jih imamo, je večini prevoznikov v svoje dolgoročne pogodbe uspelo vračunati klavzulo goriva, seveda pa je to, kot rečeno, za dolgoročne pogodbe, preostali prevozi in uspeh dviga cene zaradi višjega stroška goriva še vedno ostajajo stvar pogajanj z naročniki," pojasnjuje Sever.

Na Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) že več let na pristojne, konkretno na ministrstvo za finance, naslavljajo pobude o znižanju pristojbin na gorivo, na katere lahko vpliva država, da bi cena goriva bila konkurenčna glede na sosednje države, nam je povedal Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS. Foto: STA ,

"Nihče več ne toči goriva v Sloveniji, država izgublja veliko denarja"

Pišek dogajanje na trgu goriv ves čas spremlja in zelo ga skrbi vsaka sprememba. "Vsak cent nas ubije in tega ne moremo prenesti v lastno ceno. Po pol leta ali leto se trudimo, da lahko to vzpostavimo, ko cena goriva pade, stranke takoj pritisnejo na nas, naj znižamo in korigiramo cene, ko se te dvignejo, pa za to nihče ne ve. To je za slovenskega prevoznika tako v notranjem kot v mednarodnem transportu zares težko," je dejal Pišek.

"Upamo, da bodo spremenili davčno politiko, kar se tiče naftnih derivatov. Smo tranzitna država, nihče več ne toči goriva v Sloveniji in veliko denarja izgublja država, ko bi to lahko pocenila. Dolga leta smo bili najugodnejši v regiji, država je od tega dobila veliko denarja in mi smo bili konkurenčni. To hočemo povedati ministru. Če nas on ne bo sprejel, bomo želeli do premierja in tako naprej. Morajo nas razumeti, ker tako ne gre več. Čedalje več se nam kopiči v sektorju, in to je zelo slabo tako za slovenski transport, za gospodarsko obrtno zbornico in bo na koncu tudi za odgovorno politiko, ker se zadeve ne rešujejo, le odlagajo se," pravi Pišek. Med težavami omeni še delovno zakonodajo in zaposlovalno politiko, saj ni kadrov, davčno politiko, politiko goriv, politiko investicij in tako naprej.

Novice Gorivo se draži

Novice Vlada vztraja pri zdajšnjem načinu oblikovanja cen naftnih derivatov

Februarja 2016 smo za liter dizla plačali manj kot evro

Cena dizla je bila v zadnjih petih letih najnižja februarja 2016, ko smo za liter odšteli manj kot evro, in sicer 0,978 evra, cena neosvinčenega 95-oktanskega goriva pa je bila najnižja marca 2016, ko smo za liter odšteli 1,112 evra.

Najcenejši dizel v Avstriji, 95- in 98-oktansko gorivo na Madžarskem

Od naših sosednjih držav je dizel najcenejši v Avstriji, za liter boste tam odšteli 1,199 evra, 95- in 98-oktansko gorivo pa sta najcenejši na Madžarskem, kjer je njuna cena 1,13 in 1,17 evra na liter.

Cene goriv v nekaterih drugih državah, 26. 2. 2019

Vir: AMZS

Avtomoto Avtoprevozniki: kdo je največji, kdo zasluži največ?