Sreda, 6. 5. 2020, 11.11
4 leta, 7 mesecev
Bruselj evropskemu gospodarstvu napoveduje recesijo zgodovinskih razsežnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,41
9
Evropsko gospodarstvo je pred recesijo zgodovinskih razsežnosti, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Recesija bo globoka in neenakomerna, okrevanje negotovo. Območju evra komisija za letos napoveduje 7,7-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast, poroča STA.
Koronavirusna pandemija je velik šok za svetovno in evropsko gospodarstvo z zelo hudimi socialnoekonomskimi posledicami. Gospodarstvo EU bo letos doživelo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Evropa doživlja najhujši gospodarski šok od velike depresije, ponazarjajo v komisiji.
Medtem ko je še februarja komisija območju evra za letos in prihodnje leto napovedala 1,2-odstotno rast BDP, kar je bilo enako kot v novembrski napovedi, je nekaj mesecev pozneje napoved slabša za okoli devet odstotnih točk, poroča STA.
Največji padec napovedujejo Grkom
Območju evra komisija za letos napoveduje rekordni, 7,7-odstotni padec BDP, celotni EU pa 7,4-odstotnega. V prihodnjem letu naj bi gospodarstvo območja evra zraslo za 6,3 odstotka, celotne EU pa za 6,1 odstotka.
Čeprav je šok simetričen in čeprav je pandemija udarila vse članice, sta tako pričakovana recesija kot okrevanje neenakomerna. Največji padec BDP komisija za letos napoveduje Grčiji (9,7 odstotka), Italiji (9,5 odstotka) in Španiji (9,4 odstotka), najmanjši padec pa naj bi doživeli Luksemburg (5,4 odstotka), Avstrija (5,5 odstotka) in Malta (5,8 odstotka), poroča STA.
Okrevanje posamezne članice bo odvisno ne le od razvoja pandemije, temveč tudi od strukture gospodarstva in zmožnosti odziva s stabilizacijskimi politikami. Glede na soodvisnost gospodarstev v EU bo dinamika okrevanja v posameznih članicah vplivala na moč okrevanja drugih članic, poudarja komisija.
Zvišala se bo brezposelnost
Pandemija bo povečala brezposelnost. Ta naj bi se v območju evra povečala s 7,5 odstotka v lanskem letu na 9,6 odstotka v tem letu, nato pa naj bi se leta 2021 spet zmanjšala na 8,6 odstotka.
Pandemični šok bo vplival tudi na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bosta spet zrasla. V območju evra naj bi se javnofinančni primanjkljaj zvišal z 0,6 odstotka BDP v lanskem letu na 8,5 odstotka v tem letu, nato pa naj bi leta 2021 spet padel na 3,5 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se od lani do letos povečal s 86 odstotkov BDP na 102,7 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se spet zmanjšal na 98,8 odstotka, še poroča STA.
9