Bolniki proti nižjim nadomestilom za bolniško odsotnost #video

Novinarka: Nataša Repovž/Video: Planet TV

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč med drugim predvideva znižanje nadomestila zavarovancu po enem letu neprekinjenega bolniškega staleža na 60 odstotkov zavarovalne osnove. Enako bi veljajo za bolniško odsotnost s prekinitvami, ki skupaj traja več kot leto dni v zadnjih dveh letih.

Za Radano Miljanović, ki ima težave z zdravjem že več let, je zmanjšanje nadomestila za bolniško nesprejemljivo: "Brez skrbi, da se bo poznalo. Plače so nizke, delam štiri ure. Vsekakor se bo veliko poznalo."

Sumi o kršitvah bolniške odsotnosti se običajno potrdijo

Zaradi bolniških odsotnosti se je lani pri nas izgubilo več kot 10,38 milijona delovnih dni. Bolniške odsotnosti so državo lani stale 60 milijonov, letos pa naj bi jo po napovedih že skoraj 68 milijonov evrov. 

Več kot tri mesece je bilo po zadnjih podatkih bolniško odsotnih več kot 24.194 ljudi. 6.535 ljudi je bilo doma več kot leto dni, 899 ljudi več kot tri leta,115 ljudi pa celo več kot pet let.

Ob tem se marsikomu poraja vprašanje, ali je obstoječi sistem preveč ranljiv za zlorabe. Detektivka in direktorica Detektivsko-varnostne agencije Bernarda Škrabar pripoveduje, da mesečno opravijo do 140 nadzorov nad zaposlenimi, za katere njihovi delodajalci sumijo, da bolniško odsotnost neupravičeno izkoriščajo.

"V primerih, v katerih se delodajalec odloči za nadzor oziroma ko ima informacije, da naj bi se kršitve dogajale, se sumi običajno potrdijo," je pojasnila Škrabarjeva. Dodaja, da delavca v primeru suma opazujejo, če ugotovijo, da kršitev ni, pa nadzor opustijo že v enem oziroma dveh dneh.

Pošiljanje pacientov k specialistom medicine dela ne bo obrodilo sadov

Statistični podatki kažejo, da so v Sloveniji prvi razlog za bolniško odsotnost mišično-skeletne bolezni. Zaradi omenjenih bolezni je predlanskim pri nas zdravnika prvič obiskalo skoraj 300 tisoč ljudi.

Daleč največ odsotni v službi so zaposleni na Štajerskem, omenjeni del Slovenije pa pred preostalimi regijami prednjači tudi v primerih dolgoročne bolniške odsotnosti.

Predstojnik splošnega zdravstvenega varstva iz Zdravstvenega doma Maribor Dejan Kupnik je zato prepričan, da zamisel ministrice, da se delavca po treh mesecih bolniške odsotnosti napoti k specialistu za medicino dela, težave ne bo rešila.

"V zdravstvu so pregloboke zareze pri socialnem in finančnem stanju države in tem, da bi se ljudje hitreje regenerirali. To se s pošiljanjem bolnikov k specialistom medicine dela ne bo izšlo," je menil Kupnik.

Številni poznavalci ob tem poudarjajo, da so bolj kot različne bolezni za bolniške odsotnosti krive socialne in ekonomske razmere ter vedno višja upokojitvena starost.