SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bodo spremembe zakona o javnem naročanju odpravile možnost korupcije?

3

termometer

"Če ne bodo pripravljene smernice oziroma priporočila, kdaj je mogoče naročanje po najnižji ceni, bomo imeli še vedno lahko težave," v zvezi z merili pri javnem naročanju opozarja Igor Knez iz GZS.

Lani sta bili sprejeti dve evropski direktivi o javnem naročanju, ki ju je treba v slovenski pravni red prenesti do 18. aprila 2016. Ministrstvo je predlog novega zakona spomladi dalo v javno obravnavo, julija ga je potrdila vlada, zdaj pa ga imajo na mizah poslanci državnega zbora.

Predlog zakona v slovenski pravni red v celoti prenaša novi direktivi, njegove rešitve pa bodo omogočile bolj transparentne, krajše in učinkovitejše postopke, pravi vlada.

Novi sistem daje prednost elektronskem naročanju, odločitve bodo objavljene na portalu javnih naročil, zmanjšali se bodo stroški vročanja in s tem tudi skrajšali postopki, ponudniki pa bodo v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.

"Menim, da zakon ni nastal zaradi truda in spremembe mentalitete predlagatelja, torej vlade, temveč zaradi reševanja problematike na evropski ravni," je prepričan namestnik direktorja pravne službe za zakonodajo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Igor Knez.

Na GZS sicer že vrsto let opozarjajo na težave javnega naročanja, ki se pojavljajo pri slabih praksah in nedodelanosti samega sistema.

Bo merilo ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena? Z ministrstva za javno upravo pojasnjujejo, da zakon omogoča izbiro najugodnejše ponudbe le na način ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ta poleg cene lahko vsebuje tudi druga merila, izbira je glede na zelo različne predmete naročila prepuščena naročnikom. Ob tem opozarjajo, da se kakovost ponudb določa predvsem s tehničnimi specifikacijami, torej natančnim opisom predmeta naročila.

Knez opozarja, da je znotraj predpisanega načela ekonomsko najugodnejše ponudbe še naprej dovoljeno, da se naroča le na podlagi cene. "Če vzporedno z zakonom ne bodo pripravljene smernice oziroma priporočila, pod kakšnimi pogoji je mogoče naročanje po najnižji ceni, bomo imeli še vedno lahko težave. Ne nujno v fazi razpisa, lahko tudi v fazi izvedbe. Zato zahtevamo izvedbo sistema odgovornega javnega naročanja v celotni javni upravi, ki naj bo centralizirano ali outsoursano zunanjim izvajalcem. Zahtevamo tudi izločanje nenormalno nizkih ponudb, ki predstavljajo dumping," pravi Knez.

Na ministrstvu na očitke o možnostih dumpinških cen odgovarjajo, da morajo naročniki, če menijo, da je ponudba neobičajno nizka ali če obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Če ponudnik ne poda ustreznih in utemeljenih pojasnil, lahko takšno ponudbo izločijo. "Predlog zakona naročniku ponuja tudi paleto ukrepov, s katerimi lahko preveri (ne)običajnost ponujene cene," zagotavljajo na ministrstvu.

Kdaj najnižja cena ne sme biti edino merilo? Po pripombah GZS je obveljalo, da pri nekaterih storitvah cena ne sme biti edini kriterij za izbiro ponudnika – to velja pri svetovalnih storitvah, storitvah programiranja, prevajalskih storitvah in projektantskih oziroma arhitekturnih storitvah.

Ne bo pa to veljalo za gradbene storitve, kjer je bilo v Sloveniji v preteklosti največ težav in porabljenega največ proračunskega denarja. Najcenejše ponudbe so davkoplačevalce velikokrat stale največ, saj so številni aneksi končne cene gradbenih projektov podražili za več kot 200 odstotkov. Nekateri izvajalci so šli celo v stečaj, večkrat je bilo tudi treba ponavljati javne razpise. Posledice najcenejših ponudb še danes občutijo bolniki na Onkološkem inštitutu, kjer vodovodni sistem ogroža legionela.

"Vlagatelji se najlažje skrijejo za izbiro najcenejšega ponudnika" Da bi se izognili takšnim praksam, gradbinec Blaž Miklavčič pojasnjuje, da ima investitor po zakonu o javnih naročilih vse možnosti preverjanja usposobljenosti ponudnika in izbire najugodnejšega ponudnika.

"Najcenejša ponudba ni vedno najugodnejša. V Sloveniji imamo za presojo najboljšega ponudnika dovolj znanja, manjka nam le poguma za sprejemanje odgovornih odločitev. Vlagatelji se namreč najlažje skrijejo za izbiro najcenejšega ponudnika, redki pa zaradi kakovosti izvajalca izberejo več milijonov evrov dražjo ponudbo," pove predsednik uprave GH Holdinga.

Knez: Država naj uvede odgovornost javnih naročnikov za slabe razpise "Evropska priporočila za storitve inženiringa določajo, da 30 odstotkov nakupa predstavlja cena, 70 odstotkov pa kakovost. V tej smeri moramo rešitve javnega naročanja iskati tudi v Sloveniji," je prepričan Knez. Bolj kot merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe se mu zdi pomembnejša usposobljenost javnih naročnikov, teh pa je v Sloveniji tri tisoč. Zato mora po njegovem mnenju država uvesti odgovornost javnih naročnikov za slabe razpise.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin