Bodo slovenski otroci dobili svojega varuha pravic?

Slovenski otroci potrebujejo varuha ali namestnika varuha, ki bi se ukvarjal s pravicami otrok in se ne bi omejeval zgolj na obravnavanje pritožb, ampak bi se zavzemal za varovanje in uveljavitev pravic otrok kot družbene skupine, pojasnjuje Maša Gorjup z Unicefa, kjer ob svetovnem dnevu otroka predlagajo, da se v ta namen ustanovi nov oddelek.

Revščina slovenskih otrok se poglablja Junija letos je Slovenija s strani odbora Združenih narodov za otroke prejela oceno in priporočila o uresničevanju otrokovih pravic. Odbor je v oceni izrazil skrb, ker se revščina otrok v Sloveniji poglablja, in državi priporočil, da je treba sprejeti nujne ukrepe za oblikovanje nacionalnega sistema socialnega varstva, ki bo omogočal učinkovit odziv na revščino ter ranljivost otrok.

V priporočilih so še opredelili, da bi država morala, zlasti med finančno krizo, zagotoviti sredstva za otroke ter slediti svoji odgovornosti za vzpostavitev proračuna, pri katerem se bodo upoštevale pravice otrok. Odbor državi nadalje še priporoča, da se v prihodnjih reformah izogne zmanjševanju dodatkov za otroke in perspektivo otrok vgradi v vse strategije, zlasti tiste v zvezi z reformami.

Otrokove pravice naj se postavijo na višjo raven Gorjupova dodaja, da konvencija o otrokovih pravicah še nima pritožbenega mehanizma, ki bi predstavljal pomemben mehanizem za varstvo otrokovih pravic. Generalna skupščina OZN je namreč v letu 2011 sprejela izbirni protokol o pritožbenem postopku h Konvenciji o otrokovih pravicah, kar pomeni, da je posameznikom iz držav pogodbenic omogočeno, da se v primeru kršitev pravic otrok po izčrpanju domačih pravnih sredstev obrnejo na odbor OZN za otrokove pravice s sedežem v Ženevi.

Zato Unicef Slovenija še predlaga, da država v najkrajšem možem času ratificira izbirni protokol o pritožbenem postopku in s tem zaščito otrokovih pravic postavi še na višjo raven.

O slovenskih otrocih … Otroci v Sloveniji so po podatkih statističnega urada stari povprečno 8,8 leta. V dveh tretjinah družin, ki jih sestavljajo eden ali oba starša in vsaj en mladoletni otrok, živita najmanj dva otroka. Tako tri četrtine otrok, ki živijo z vsaj enim od staršev, živijo tudi z vsaj enim bratom ali sestro.

Približno tri četrtine predšolskih otrok je vključenih v vrtce, od tega trije odstotki v zasebne vrtce. V običajno osnovno šolo ali v osnovne šole in zavode s prilagojenim programom je vključenih 98 odstotkov otrok v starosti od šest do 14 let, od tega jih v višji razred vsako leto napreduje več kot 99 odstotkov.

Srednjo šolo obiskuje približno 94 odstotkov mladostnikov, starih od 15 do 17 let, ki so večinoma vključeni v srednje tehniško ali drugo strokovno ali srednje splošno izobraževanje. Zaposlen je vsak tisoči otrok med 15. in 17. letom, brezposeln je vsak šeststoti.