Ponedeljek, 13. 11. 2017, 17.41
7 let, 1 mesec
Begunca iz Sirije jutri naj ne bi deportirali na Hrvaško #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
13
Sirski begunec Ahmad Šami je v Slovenijo prišel leta 2016. Skoraj dve leti pozneje ga želi država deportirati nazaj na Hrvaško, od koder je prišel. Premier Cerar je ministrstvo danes zaprosil, da deportacijo ustavi, dokler ne proučijo vseh pravnih in političnih vidikov. To mu je zagotovilo, da bo njegov poziv upoštevalo, tako da deportacije jutri naj ne bi bilo.
Ahmad Šami je po prihodu v Slovenijo pri nas zaprosil za mednarodno zaščito, vendar je njegovo prošnjo ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo. V pojasnilu so zapisali, da je za obravnavano odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo.
Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
Ministrstvo za notranje zadeve je danes sporočilo, da so 30. oktobra sprejeli sklep ustavnega sodišča, s katerim je bila v postopku za preizkus ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča ta zavržena. Za MNZ je tako zadeva končana in ni več zadržkov, da Šamija po dublinski uredbi ne bi predali hrvaškim oblastem.
Cerar za zaustavitev deportacije
Šami bi se moral v azilnem domu v Ljubljani oglasiti v torek ob 5.45, kjer ga bi nato predali hrvaškim oblastem. A kot kaže, bo ministrstvo z deportacijo še nekoliko počakalo.
Poleg štirih poslancev, ki so ministrstvo danes pozvali, naj postopek deporatcije ustavi (več o tem pišemo v nadaljevanju), se je oglasil tudi premier Miro Cerar. Kot so nam povedali v njegovem kabinetu, se je predsednik vlade zavzel, da se jutrišnja deportacija ne bi zgodila "ter da se v naslednjih dneh prouči vse pravne možnosti". K odložitvi deportacije je pozval tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Video: kdo je Ahmad Šami
Petinštiridesetletni Ahmad je v Siriji živel z ženo in petimi otroki, ki se mu bodo pridružili, ko bo prejel mednarodno zaščito. Njihova hiša je bila porušena v enem od bombnih napadov, po tem je pobegnil v Evropo. V Slovenijo je prišel po humanitarnem koridorju in na Hrvaškem ni zaprosil za azil. V tem času se je v Sloveniji naučil slovenskega jezika, po besedah sodelavcev z inštituta Danes je nov dan pa se je dobro vključil v lokalno skupnost: organiziral je izlete za begunce, brezplačna kosila za socialno ogrožene in ljudsko brivnico.
Video: Gregor/YouTube
Kot je po poročanju STA na novinarski konferenci po pogovoru z makedonskim kolegom Zoranom Zaevom še povedal Cerar, je od ministrstva že pred dnevi zahteval dodatno poročilo in predvsem mnenje, ali ima ministrstvo oziroma vlada diskrecijsko pravico oziroma pravico do prostega preudarka tudi o tej deportaciji.
"Gre torej za vprašanje, ali lahko ministrstvo ob tem, ko so izpolnjeni pogoji, da se ga deportira v sosednjo varno državo, odloči tudi drugače, ali pa na primer vlada," je dejal Cerar. Dodal je, da je od ministrstva dobil ustrezna zagotovila, da se bo njegov poziv k prekinitvi deporatcije upošteval, dokler se dilema ne razčisti. Za to naj bi bilo po Cerarjevih pričakovanjih potrebnih "nekaj dni".
"Dobil sem zagotovila, da bo moj poziv upoštevan in da se ne bo nič zgodilo, dokler se ne razčistijo pravni in politični vidiki (...) kajti želeli bi posamezniku, ki se je tukaj vključil v našo družbo, omogočiti, da tu tudi ostane, moramo pa seveda tudi spoštovati pravni red," je dejal. "Če je mogoče, da se ta diskrecija uporabi, se bom zavzel za to, da (...) vsi pristojni organi to diskrecijo uporabijo. Ne morem jim dati neposrednega navodila, pričakujem pa, da bodo seveda potem upoštevali družbene razmere, tudi zahteve ljudi in drugo," je po poročanju STA še dodal premier.
"Razmisliti moramo o svoji integracijski politiki"
Miha Kordiš (Levica), Jasna Murgel (SMC), Jan Škoberne (SD) in Peter Vilfan (DeSUS).
Poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS), Miha Kordiš (Levica) in Jasna Murgel (SMC) so danes ministrstvo za notranje zadeve pozvali, naj postopek deporatcije ustavi.
"Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran. Če želimo pravično državo, se to ne sme dogajati," je v današnji izjavi za medije povedal Škoberne.
Pozivu, da naj pristojni organi ponovno proučijo njegov primer, so se po besedah Murglove pridružili tudi poslanci SMC. "Ob tem želim poudariti, da so ravno ta primer in podobni priložnost, da razmislimo o svoji integracijski politiki," je dejala poslanka SMC in dodala, da je treba narediti več za integracijo.
Vilfan je navedel eno od mogočih rešitev. Po njegovem je ena od možnosti, da bi Šamiju podelili državljanstvo po dopolnjenem zakonu o državljanstvu. Dopolnitev zakona omogoča, da se državljanstvo odobri tudi osebam, ki s svojim delom koristijo državi, ne da bi prej v Sloveniji živeli najmanj leto dni ali imeli urejen status tujca.
Kordiš je medtem bil predvsem kritičen do vlade, čeprav je izrazil zadovoljstvo, da so proti deportaciji tudi koalicijske stranke. "Pametna politika skupnost gradi, ne pa razbija, siromaši in preganja," je dejal. Ob tem je pripomnil, da je Šamija postal del skupnosti in da ga želi oblast "hitro in potiho" deportirati.
STA
Je še mogoča ustavitev deportacije?
Po mnenju poslanca Škoberneta je preprečitev deporaticije še mogoča, saj je Slovenija suverena država in ima možnost, da se tako odloči, Hrvaški pa lahko pošlje zahvalno pismo, ker je bila pripravljena sodelovati.
Do odločitve kritični tudi pri Amnesty International Slovenija
O tem primeru so se odzvali tudi v Amnesty International Slovenija. V svojem odzivu so zapisali:
Vračanje Ahmada Shamieha na Hrvaško bi pomenilo, da bi Slovenija človeka, ki je pobegnil pred vojno in preživel smrtonosno pot do Evrope, izpostavila še nadaljnjim travmam in negotovosti, namesto da bi naredila edino, kar je v tej situaciji človeško, in mu nudila zatočišče pri nas, kjer živi že več kot leto in pol, kjer je stkal prijateljstva, postal del skupnosti in kjer dejavno prispeva k družbi s svojim udejstvovanjem skozi integracijske projekte.
Ne le da Slovenija s tem podaljšuje Ahmadovo življenje v negotovosti in brez družine, ampak odmika tudi čas, ko bi se lahko nevarnosti, ki jo prinaša vojna v Siriji, rešili tudi njegova žena in otroci, ki čakajo, da se mu bodo lahko pridružili, ko bo pridobil status mednarodne zaščite. S predajo Hrvaški bo spet na začetku.
V Sloveniji nudimo mednarodno zaščito majhnemu številu begunk in beguncev in nikakor ne prevzemamo svojega pravičnega deleža skrbi za svetovne begunce (večino teh – 84 % – gostijo države v razvoju). Politika, ki se ob tem dejstvu skuša znebiti enega človeka, ki je pobegnil pred vojno, pri nas zaprosil za zaščito, se naučil jezika ter se vključil v tukajšnjo skupnost, je politika, ki ne vidi človeka.
13