SiolNET. Novice Slovenija
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Blaž Košorok: To poletje bo za marsikoga vroče

0

termometer

Blaž Košorok
Foto: Matej Leskovšek

Po končani stavki v energetiki smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Holdinga slovenskih elektrarn, Blažem Košorokom.

Blaž Košorok je na čelo HSE prišel v času druge Janševe vlade novembra 2012. Ker je bil pred tem direktor ljubljanskega TE-TOL in član SDS, ga je Zoran Janković rad izpostavil kot dokaz, da dva dobra menedžerja lahko sodelujeta kljub različnim političnim pogledom. Letos se mu mandat izteče. Košorok, sicer pravnik, se poleg energetike rad poda tudi v manj "resne" vode. Tako je bil predsednik Sveta Opera in balet, član Upravnega odbora KK Olimpija, član NK Olimpija, predsednik UO NK Slovan in član UO Združenja nadzornikov Slovenije.  

Sprejel nas je v svoji pisarni, brez cigare, v karirasti obleki in seveda z obveznim metuljčkom.

Blaž Košorok se namerava potegovati še za en mandat na čelu HSE. Blaž Košorok se namerava potegovati še za en mandat na čelu HSE. Foto: Matej Leskovšek

Ali ima Slovenija jasno sliko o tem, kaj bi počela z energetiko?
Mislim, da se ta slika jasni. Že nekaj časa v Sloveniji delamo na nekem resnejšem konceptu, ki ne bo obsegal 300 strani, ampak bo jasno napisan že na desetih ali 15 straneh. To ne bo zbirka želja, ampak jasna usmeritev za najbolj odgovorne v energetiki, v katero smer naj ta barka pluje. 

Glede na to, da je bila ena od zahtev sindikatov prav to, torej potreba po stavki je bila.
Ne vem, če je bila ta zahteva sindikatov upravičena. Oni so šli bolj na organiziranost slovenske energetike, kar mislim, da ni njihova naloga. Že pred časom bi morali sprejeti resnejši koncept. Imamo sicer resolucijo o nacionalnem energetskem programu - sicer je starejšega datuma, 2004 - po kateri se marsikaj dela. Vsi bi radi bili še v planskem gospodarstvu, z neko knjižico, v kateri bi bil zapisan vsak lokalen projekt in v katerem bi svoj projekt imela tudi vsaka energetska dolina. Tako nekako se stvari odvijajo v energetiki v Sloveniji.

To pa vidimo, da ni dobro!
Mislim, da ni. Predvsem pa mora stopiti v ospredje ekonomija oziroma ekonomičnost vsake posamezne energetske investicije. V tem trenutku ni jasno in ne moremo z gotovostjo trditi, da bi bili projekti v energetiki donosni. Pri trenutnih cenah električne energije težko vidim projekt, ki bi bil v naslednjih dveh, treh letih donosen. Treba se je pripraviti, imeti stvari na zalogi – ne pa na silo graditi nekaj samo zato, da pač gradimo. Miselnost, da proizvajamo električno energijo zato, da bomo gradili, je poslovno popolnoma neprimerna. Zanimati nas mora, kako, komu in po kakšni ceni bomo to proizvedeno električno energijo prodali.

Torej ne potrebujemo NEK2 in še nekaj hidroelektrarn na Savi?
Premisliti je treba. Slovenija je trenutno približno 21 odstotkov uvozno odvisna in neke dodatne vire energije že danes potrebujemo. Mislim, da bi morali izkoristiti naravno bogastvo, ki ga nudijo naše reke. Sava je denimo, kar se tiče potenciala, izkoriščena 24-odstotno. Seveda pa se takoj postavi vprašanje, kako takšne objekte umeščati v prostor, saj na primer že sama priprava dokumentacije in umeščanje v prostor traja najmanj štiri leta.

Zavedati se torej moramo, da jutri ne moremo začeti graditi – po drugi strani pa se moramo odločiti, kaj želimo: izkoriščenost z obnovljivimi viri ali drugi blok nuklearke, za katerega mislim, da je časovno precej oddaljen. Biti moramo tudi ambiciozni. Zakaj bi bili samo energetsko samozadostni? Zakaj ne bi proizvedli toliko energije, seveda po konkurenčnih cenah, da bi jo lahko še prodajali? Trenutno sicer časi za slovensko energetiko niso najboljši, a verjamem, da ta situacija ne bo trajala večno.

Pri racionalizaciji ne gre za pretvezo, ampak za soočenje z realnostjo. Pri racionalizaciji ne gre za pretvezo, ampak za soočenje z realnostjo. Foto: Matej Leskovšek

Ena od stavkovnih zahtev je bila, da se preneha odpuščati pod pretvezo optimizacije in racionalizacije. Ali je odpuščanje potrebno? Zakaj?
Ne gre za pretvezo, ampak za soočenje z realnostjo. Konkurenca v Avstriji, Nemčiji, Franciji, na Češkem in tudi drugod se je v zadnjih letih intenzivno lotila prestrukturiranja. Mi pa za njimi počasi capljamo. V skupini HSE smo sicer že začeli aktivnosti na tem področju: optimiziramo, se prestrukturiramo in razdolžujemo. Eden izmed ukrepov, ki je za sodelavce v HSE najbolj boleč, je zmanjševanje števila zaposlenih. To ni nobena krinka, to so dejstva. Primerjalne analize so pokazale, da bi lahko isto delo opravljali z manj ljudmi, temu je pritrdil tudi tehnični kader in ne vidim razloga, da se takšnih usmeritev ne bi držali.  

Ali bi bilo odpuščanje tudi brez finančnih težav TEŠ6?
Tudi. TEŠ oziroma blok 6 ima zdaj neko negativno avro, saj se o njem pišejo samo negativne stvari. Kljub temu pa trdim, da ima lokacija TEŠ v slovenskem elektroenergetskem sistemu pomembno vlogo, saj mu s svojo stabilnostjo zagotavlja določeno varnost. To mu priznavajo vsi, predvsem pa Eles kot sistemski operater. V tem trenutku si ne moremo privoščiti, da Slovenija ne bi imela šoštanjskih 600 MW, saj bi imelo to neposreden vpliv na cene električne energije v Sloveniji. Lahko pa se seveda pogovarjamo o tem, ali so bile vse stvari pri projektu narejene prav ali ne. Dejstvo je, da niso bile!

Ali nam je sploh jasno, kateri bloki v TEŠ bodo delali: 4, 5, 6 – samo 6?
V tem trenutku zelo dobro, z minimalnimi izpadi in odpravami napak, dela blok 6, ki je sicer še v testni fazi. Kar se tiče bloka 4, smo v pridobivanju soglasja s strani EIB, ki smo ji obljubili, da se bo blok 4 konec letošnjega leta ustavil. Blok 5 pa je v hladni rezervi oz. konzervaciji. Dejstvo je, da vsi trije bloki ne bodo delali. Zaradi zagotavljanja varnosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo na lokaciji TEŠ potrebujemo dva bloka. Glede na trenutne razmere na trgih z električno energijo in določene likvidnostne zaplete je v tem trenutku blok 4 tisti, ki ne potrebuje dodatnih vlaganj, zato bomo njegovo delovanje (poleg seveda bloka 6) izkoristili v obsegu, ki nam je dovoljen, torej brez preseganja mej onesnaževanja. Seveda pod pogojem, da dobimo dovoljenje EIB.

Kaj pa če banka reče ne?
Prepričan sem, da ji bomo z ekonomskimi in tehničnimi razlogi uspeli pojasniti, da potrebujemo dve proizvodni enoti. Za primer, da blok 6 izpade, za primere remontov, zagotavljanja toplotne energije Šaleški dolini in podobno.

Video: Kdo bo nogometni prvak Slovenije?

[video: 58103 / ]

Pred časom ste rekli, da se intenzivno ukvarjate z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti za TEŠ6. Ste že kaj odkrili?
Ne samo za TEŠ6. V teh dneh potekajo zaključki forenzične preiskave na Premogovniku Velenje, smo tudi v zaključni fazi posebnega forenzičnega pregleda v TEŠ. Oboje bo, po moji oceni, v kratkem dobilo epilog v obliki odškodninskih tožb in kazenskih ovadb.

Od te izjave je minilo že 6 mesecev, ni ravno intenzivno?
Ernst & Young je intenzivno delal in preiskavo končuje. Potekajo pa še dodatna zasliševanja nekaterih prič, ki bi lahko dale dodatna pojasnila. Da se pripravi odškodninski zahtevek ali kazenska ovadba, ni dovolj samo poročanje medijev. Naša želja je, da pripravimo kakovostne dokumente, ki bodo doživeli epilog na sodišču.

Želje so nekaj, dejansko stanje pa je ponavadi drugačno. Verjamete v epilog, ali bo vse zastaralo?
Prepričan sem, da epilog bo, tako v kazenskem kot odškodninskem smislu. To je tudi moja prioritetna naloga za letošnje poletje.  

Vi ste, kot argument proti stavki, med drugim rekli, da so plače v skupini HSE visoke glede na slovensko povprečje, zaposlitve redne, socialna varnost zagotovljena. Zdaj se pa pogovarjava o odpuščanju?
Ne vem, kakšna je razlika v opravljanju istovrstnega dela v eni ali drugi družbi skupine HSE. Istovrstno delo moramo opraviti s podobnim številom ljudi. To se da. Izkušnje iz tujine kažejo, da se za opravljanje določenega dela v skupini HSE število zaposlenih lahko zniža – čeprav bo marsikdo trdil, da ne. Ohranjanje statusa quo, kar je bila želja stavkajočega sindikata, ni razlog za navdušenje v prihodnosti. Dejstvo je, da moramo zniževati stroške storitev in vzdrževanja, seveda do tiste mere, da se zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje.

Blaž Košorok o intenzivni forenzični preiskavi TEŠ6, ki se bliža koncu: "Prepričan sem, da epilog bo, tako v kazenskem kot odškodninskem smislu." Blaž Košorok o intenzivni forenzični preiskavi TEŠ6, ki se bliža koncu: "Prepričan sem, da epilog bo, tako v kazenskem kot odškodninskem smislu." Foto: Matej Leskovšek

Koliko škode je imela Slovenija zaradi stavke?
Govorimo lahko o materialni ali nematerialni škodi. V tem trenutku jo težko konkretno ocenim. Mislim pa, da je nasprotna stran spoznala, da je bila stavka nepotrebna. Poleg tega so povsem po nepotrebnem skušali vanjo potegniti celotno vlado oziroma predsednika vlade. Po mojem mnenju je bila stavka tudi nezakonita, saj ni izpolnjevala ne formalnih ne materialnih pogojev, krovni sindikat je izdajal nepooblaščene depeše za omejevanje proizvodnje in podobno. Ne nazadnje je tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije zavrnilo pobudo sindikatov za oceno ustavnosti energetskega zakona. In še bi lahko našteval. Na srečo je sindikat spoznal, da je prišel do konca; vsem drugim pa je bilo že prej jasno, da so bili v ozadju stavkovnih zahtev drugi interesi.

Kateri interesi?
Vedeti moramo, da sta stavko organizirali vodji, ki sta že prej organizirali dve nezakoniti stavki v slovenski energetiki. To je dokazano tudi na sodišču. Pa saj tudi bistvenega odziva na stavko v proizvodnih družbah, razen v TEŠ, sploh ni bilo.  

Sami ste omenili, da so stavke v energetiki že bile nezakonite, zakaj se ni nikomur nič zgodilo?
Za druge ne vem, mi pa bomo zagotovo ukrepali. Jaz sicer v času prejšnjih dveh stavk še nisem bil generalni direktor HSE, za to zadnjo stavko pa ugotavljamo, ali je bila vodena nezakonito. Stavka je namreč organizirana prekinitev dela, kadar so kršene socialne in ekonomske pravice. Iz stavkovnih zahtev kršenja teh pravic ni bilo razbrati; organiziranost slovenske energetike pa je seveda naloga SDH. Poleg tega je popolnoma nerazumna zahteva sindikata, da se preneha proces optimizacije v skupini HSE. Menda ne pričakujejo, da bodo vodstva družb čakala na sprejetje dokumenta, ki bo organiziral slovensko energetiko. Kaj pa vmesno obdobje? Ne moremo čakati – mi delamo naprej, skladno z usmeritvami našega razvojnega načrta.

Ko smo že pri direktorjih: sindikati še zmeraj trdijo, da ste vi dali navodilo, da se komandno sobo v TEŠ zaklene.
Ne. Navodil, da se kdorkoli zaklepa, nisem dajal.

Na Odmevih je direktor TEŠ zelo neprepričljivo odgovarjal na to vprašanje.
Je pa zato toliko bolj prepričljivo omejil vstop nepooblaščenim osebam in omejevanje proizvodnje električne energije.

Blaž Košorok Foto: Matej Leskovšek

Če je bila stavka nezakonita, boste proti vsem, ki so stavkali, ukrepali. Kako?
Če bomo zbrali dovolj dokazov, bomo ukrepali. Enkrat je treba narediti red. Stavka je minila in vsi smo nazaj, kot da se ni nič zgodilo. Nekih pravil se je pač treba držati. Dovolj dejstev je na razpolago, da lahko povprečno pameten človek razume, da okoliščine niso več takšne kot leta 1996, ko se je sklepala kolektivna pogodba. V energetiki se je marsikaj spremenilo. Živimo v konkurenčnem času, ko elektrika ni več socialna dobrina, temveč tržno blago, ki ga je treba prodati. Čakati na to, da nam bo vedno nekdo, na primer država, pomagal, je slabo.

Eden izmed teh, ki je organiziral stavko, je bil, ko se je odločalo o gradnji bloka 6, vseskozi zraven in vsakič, ko se je pojavil pomislek, ali je TEŠ6 ekonomsko upravičen ali ne, so se pojavili sindikati, ki so zahtevali njegovo gradnjo oziroma nadaljevanje gradnje. Toda sindikati ne morejo več odločati o tem, ali bo nek objekt stal ali ne. Lahko so partnerji v socialnem dialogu, za politiko vodenja in upravljanja družb pa je pooblaščeno in plačano poslovodstvo. Žal v Sloveniji sindikati pogosto delujejo na meji političnega udejstvovanja, kar je po mojem mnenju velik problem. Zdi se, kot da se za sindikalnimi besedami vse prepogosto skrivajo ideologije in zahteve političnih strank.

Ali je slovenskemu energetskemu sistemu potreben zasebni lastnik?
Zasebni lastnik sledi svojemu poslovnemu interesu; od naložbe pričakuje določene koristi, povračila oz. dobiček. Zasebni lastnik ne bo imelo podjetja, ki bo prodajalo izdelek, ki ima proizvodno ceno za 10 ali več evrov višjo od tržne.

Kateri del tega sistema bi vi privatizirali?
Ne bi privatiziral tega, kar imamo. Energetika je strateška prednost Slovenije in mislim, da je odločitev, da gre za strateško naložbo, ki se ne prodaja, pravilna. Lahko rečem celo, da takšna odločitev na nek način zagotavlja nacionalno varnost. Imamo zaloge premoga, imamo vodo in to moramo izkoriščati. Dal bi pa vsakemu, ki si to želi, priložnost, da postavi svoj proizvodni objekt. Odkar sem jaz v energetiki, takšnega junaka še ni bilo.

Glede na to, da je bil vaš mandat precej buren od TEŠ do trboveljske izkušnje, ko so metali jajca v vas, ali vam je žal, da ste sprejeli vodenje HSE?
Ne. Celoten mandat je bilo sicer zelo dinamičen, padle so številne maske in pokazali smo, da v energetiki ni več tako, kot je nekoč bilo. Prišlo je do trka različnih konceptov. Poleg tega so mnogi mislili, da sem ubogljive sorte, a so se zmotili.

Kdo?
Marsikdo.

To ni odgovor.
Slovenska energetika je zelo prepletena in njen problem je, da veliko ljudi pozna še več ljudi.

To ni samo v energetiki.
To je splošni pojav naše majhnosti.

Video: Kaj je skupna točka baleta in nogometa?

[video: 58102 / ]

Ali se boste potegovali za še en mandat na čelu HSE?
Kot sem že na začetku pogovora povedal, za umestitev oziroma postavitev nekega energetskega objekta potrebuješ več kot štiri leta.

Ali res obstaja šaleški lobi in kako močan je? Kaj je s posavskim lobijem?
Iz tega delamo preveliko famo. Določeni ljudje znajo v kritičnem trenutku stopiti skupaj in nenaravni zavezniki postanejo za nekaj časa prijatelji ter se potem znova razidejo. Vedeti moramo tudi, da določene organizirane združbe ljudi pogosto nimajo najboljših namenov in so povrh vsega še nekompetentne, kar je značilnost slovenske energetike zadnjih 50 let. Preživeli so, ker je bilo do zdaj vedno dovolj denarja, da so se stvari poravnale. Zdaj pa se ne več. Če bi cene ostale takšne, kot so bile načrtovane na začetku, določenih napak niti ne bi čutili. "Lobi" je preveč pozitiven izraz zanje.

Kako bi jim pa vi rekli?
Reciva, da bi s takšnim poimenovanjem preveč uporabljal kazenskopravno terminologijo, npr. v smeri organizirane kriminalne združbe. Prav pa je, da bodo ti ljudje odgovarjali; upam in želim si, da bodo nadaljevani vsi postopki, ki tečejo. Šele takrat se bo pokazalo, kaj je bilo zares v ozadju tega projekta.  

 

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • maki / 25.04.2016. ob 16:17 0 - 1

    čeprav sem imel svoje mnenje o stavki sem ga po temle plačljivemu intervjuju spremenil.....zanimlivo bi bilo samo videti finančne analize med elektrarnami in HSE..koliko delavcev je delalo v elekrarnah pred recimo desetimi leti in koliko sedaj,,,,in primerjati s Hse....zanimljivo bi bilo videti črno na belem kam vse se je pretakal silni dobiček hseja preteklih let.....

    0 - 1
  • Kritik / 25.04.2016. ob 14:26 0 - 2

    To je prej vešča kot metuljček :)

    0 - 2
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin