SiolNET. Novice Slovenija
8,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija s tožbo nad Američane zaradi Teš 6

8,88

termometer

Termoelektrarna Šoštanj Teš
Foto: Bor Slana

Zgodba o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki je postala simbol za vse, kar je v Sloveniji narobe pri vodenju naložb, bo enega od epilogov doživela tudi v Avstriji.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je namreč konec januarja na Dunajski mednarodni center za arbitražo vložil tožbo proti ameriški multinacionalki General Electric Power, pravni naslednici francoske družbe Alstom Power, dobavitelja tehnološke opreme za Teš 6.

HSE in prvi nadzornik brez komentarja 

To informacijo je v zadnjih dneh za Siol.net potrdilo več virov. Na HSE, ki ga od torka začasno vodi Stojan Nikolić, so nam zatrdili, da "v interesu zaščite vseh obstoječih in potencialnih pravnih postopkov teh ne komentirajo". 

"Postopkov ne moremo komentirati," pa nam je na vprašanje, ali lahko potrdi ali zanika, da je HSE na arbitražno sodišče vložil tožbo, odgovoril Milan Perović, predsednik nadzornega sveta HSE. "O vseh pomembnih postopkih nas poslovodstvo obvešča na reden in primeren način," je dodal Perović.

Zahtevajo 250 milijonov evrov odškodnine 

Pogodbo z Alstomom je junija 2008 podpisal nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik. Pogodbo z Alstomom je junija 2008 podpisal nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik. Foto: Matej Leskovšek Na Dunajskem mednarodnem centru za arbitražo so nam pojasnili, da podatkov o aktualnih postopkih ne razkrivajo, prav tako ne imen toženih in tožečih strank.

Gre za institucijo Avstrijske zvezne gospodarske zbornice, ki je za reševanje sporov pristojna tudi po pogodbi med Teš in družbo Alstom Power. Postopek ni javen, zelo verjetno pa bo trajal več let. Obe stranki v postopku lahko imenujeta enega ali več arbitrov. Na državnem pravobranilstvu so nam pojasnili, da v postopku ne sodelujejo. 

S tožbo naj bi HSE od največjega dobavitelja Teš pri projektu blok 6 zahteval plačilo okrog 250 milijonov evrov odškodnine. Toliko po ugotovitvah policije, ki je sume kaznivih dejanj v poslu z dobavo opreme začela preiskovati že leta 2012, znaša tudi protipravna korist, ki jo je domnevno pridobil Alstom Power.

HSE pomaga odvetniška pisarna iz ZDA

Koliko bo arbitraža stala HSE in katera odvetniška pisarna ga zastopa, uradno ni mogoče izvedeti. Iz javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da je HSE že sredi lanskega leta podpisal 300 tisoč evrov vredno pogodbo z Odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, časovno omejeno "do izvedbe postopka". 

V istem obdobju je za nedoločen čas najel tudi ameriško odvetniško družbo David A. Pawlak, ki je specializirana za svetovanje pri mednarodni investicijski arbitraži.

Pogodba z Alstomom – izvirni greh afere Teš 6

To naj bi družbi Alstom Power, ki je leta 2015 v poslu vrednem 12,4 milijarde evrov prešla v last ameriškega General Electrica, uspelo prav po zaslugi pogodbe, ki jo je nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik junija 2008 podpisal v Parizu. Bila je izvirni greh vseh poznejših težav projekta Teš, vrednega 1,43 milijarde evrov. Pomenila je ključni vzvod, s katerim je tedaj še francoski Alstom Power slovenskega partnerja stiskal v kot ves čas priprave in gradnje bloka 6. 

Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov. Po zaslugi enajstih aneksov in 19 variacij (dogovorov) je v poznejših letih zrasla na več kot milijardo evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.

Kako je Alstom služil milijone na račun Teš

Glavnino koristi naj bi Alstomu prinesle sporne spremembe pogodbe – na čelu z izločitvijo montaže opreme iz osnovnega posla. S tem manevrom so v Teš leta 2009, ko so se na HSE odločali, ali bodo začeli financirati 1,43 milijarde evrov vreden projekt, umetno znižali ceno naložbe. 

HSE od torka začasno vodi Stojan Nikolić. HSE od torka začasno vodi Stojan Nikolić. Foto: Matej Leskovšek Približno 90 milijonov evrov je Alstom pridobil tudi na račun tako imenovane eskalacijske klavzule. Šlo je za določilo, ki je breme rasti cen materialov na svetovnih trgih tudi po podpisu pogodbe v celoti prenašalo na Teš. Skupaj z njimi je rasla tudi Alstomova marža. 

Še 25 milijonov evrov je Alstomu ostalo po tem, ko so mu v Teš še pred podpisom pogodbe plačali tako imenovano rezervacijo. Tega denarja nato Francozi ob soglasju Teš niso prišteli v končno ceno posla. Če bi Teš pogodbo kadarkoli prekinila, bi moral Alstomu plačati pol milijarde evrov. 

Zadeva Teš 6 je v sodni preiskavi

Še pred začetkom gradnje Teš so na dan prišla prva razkritja povezav med snovalci projekta in Alstomom. Kriminalisti so pozneje ugotovili, da je Peter Kotar, lastnik podjetja CEE, hišnega inženirja Teš pri projektu blok 6, z Alstomom v tem obdobju podpisal najmanj dve svetovalni pogodbi. Vsaka od teh je bila vredna tri milijone evrov.

Sredi februarja je sodišče v Celju uvedlo sodno preiskavo zoper Rotnika, Kotarja in osem preostalih osumljencev. Tožilstvo jim očita sum zlorabe položaja in ponarejanja listin. Med osumljenimi sta tudi dva nekdanja uslužbenca Alstoma. 

Za zdaj ni natančno jasno, zakaj so v HSE s pripravo in vložitvijo tožbe čakali tako rekoč do zadnjega. 

"Halo, HSE? Kaj je s tožbo?"

V zadnjih sedmih letih so namreč pridobili goro dokumentacije, analiz, pravnih in drugih mnenj o sumih o nepravilnostih v poslu z Alstomom. Možnosti za vložitev premoženjsko-pravnega zahtevka proti dobavitelju opreme so v HSE resneje začele proučevati že spomladi 2015, ko je družbo vodil Blaž Košorok.

Gorazd Skubin je do tega tedna vodil HSE. Gorazd Skubin je do tega tedna vodil HSE. Foto: Simon Plestenjak Le nekaj mesecev pred tem, novembra 2014, je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo v zadevi Teš 6. A pri tej se je zapletlo. Najprej zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti sodnika, ki je odločal o zadevi, nato pa tudi zaradi predstavnika nekdanjega Alstom Power, ki se je več mesecev izogibal zaslišanju. 

Sodišče je tako o zahtevi za preiskavo odločalo več kot dve leti. Oktobra lani je tožilstvo predlagalo, naj preiskovalni sodnik kljub neuspešnemu zaslišanju sprejme odločitev. Takrat je bil na čelu HSE že Gorazd Skubin, ta je na položaju nasledil Košoroka. 

Tudi Skubin je s tožbo čakal več mesecev. Še jeseni naj bi HSE o tem, ali in kdaj nameravajo vložiti zahtevek proti Alstomu oziroma General Electricu, spraševali celo iz kabineta predsednika vlade Mira Cerarja. Te informacije nam takrat ni uspelo preveriti. 

Slovenske arbitraže: italijanski gradbinec in hidroelektrarne v BiH

Najbolj znano arbitražno sodišče za reševanje investicijskih sporov domuje v Washingtonu. 

Tam trenutno proti Sloveniji teče le en arbitražni postopek, ki ga je zaradi spora pri gradnji avtocestnega predora na Trojanah leta 2013 sprožil italijanski gradbinec Impresa Grassetto. Italijani, za katere je svojčas v Sloveniji lobiral tudi kardinal Franc Rode, od Slovenije zahtevajo plačilo 53 milijonov evrov zaradi dodatnih zahtevkov, ki so jih imeli pri gradnji. Letos sta bili v zadevi dve obravnavi. Na zadnji v začetku marca je arbitražno sodišče zaslišalo več prič.

Na istem sodišču teče tudi postopek, ki sta ga lani jeseni proti Bosni in Hercegovini sprožila dva slovenska državljana: Boris Goljevšček in Vladimir Zevnik. Spor sega v leto 2004, ko je njuno podjetje Viaduct z vlado srbske entitete v BiH sklenilo koncesijsko pogodbo za gradnjo hidroenergetskega sistema na reki Vrbas oziroma dveh hidroelektrarn. 

S pretrganjem pogodbe v letu 2015 naj bi Viaduct utrpel za 51 milijonov evrov škode, slovenski partnerji pa so spor sprožili, ker se jim z vlado v Banjaluki ni uspelo dogovoriti o plačilu odškodnine. V začetku januarja je Republika Srbska izbrala ekipo pravnikov, ki jo bo zastopala v tem postopku, to pa jo bo v prihodnjih treh letih stalo približno 3,5 milijona mark.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 54
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin