Bi morali šolske počitnice imeti okrog velike noči, ne ob prvem maju?

Ob prazniku velike noči smo se z zgodovinarjem Alešem Mavrom in moralnim teologom Ivanom Štuhecem pogovarjali o pomenu tega praznika v slovenski družbi in drugod po svetu.

Sekularizacija je veliko noč bolj prizadela kot božič "Še danes je velika noč pri nas živ praznik, ki v cerkve pritegne tudi tiste, ki vanje sicer redko zahajajo. Pri nas zelo poudarjeni blagoslov velikonočnih jedil, ki je v Sloveniji povezan z veliko soboto, naj bi bil celo tisto bogoslužno dejanje, ki v vsem letu pritegne v cerkev največ ljudi," pravi Maver.

Meni, da je v globalnem merilu veliko noč z njenim izrazito krščanskim sporočilom o Kristusovem vstajenju sekularizacija verjetno bolj prizadela kot božič. Kristusovo rojstvo je namreč po njegovih besedah na splošno laže navezati na obče teme slavljenja rojstva, tudi v povezavi s pomenom družine.

Opozoril je na podatek, da na Nizozemskem, ki je značilni primer skoraj do skrajnosti sekularizirane družbe z močno krščansko predzgodovino, na veliko noč cerkev sicer obišče veliko več ljudi kot ob navadnih nedeljah, a veliko manj kot za božič. V Sloveniji te razlike, kot pravi Maver, niso tako izrazite.

V ZDA poudarjajo pomen Kristusove odrešilne smrti na križu Poudarja tudi, da v svetovnem merilu ob deloma drugačni podobi velike noči ne moremo prezreti vloge ZDA, ki so bile zgodovinsko pod vplivom protestantske tradicije, v njej pa je ob vstajenju v praznovanju velikega tedna zelo poudarjen pomen Kristusove odrešilne smrti na križu.

"To kajpak ni vsebina, primerna za popularizacijo v komercialne namene, ki je na primer božič zanesla celo v povsem nekrščanska okolja. Hkrati je zveza med objekti komercializacije velike noči, kot so zlasti jajca in velikonočni zajček, ter krščansko vsebino praznika še bistveno bolj meglena kot na primer ob Božičku," je zatrdil.

Blagoslov velikonočnih jedi, najbolj množičen obred, kar jih je Tudi Štuhec je poudaril, da velikonočni prazniki ostajajo v slovenski družbi del kulturne in folklorne dediščine, kar še posebej velja za blagoslov velikonočnih jedi, ki je verjetno najbolj množičen obred, kar jih je.

"Za kristjane in katoličane so velikonočni prazniki središče verovanja v mrtvega in vstalega Kristusa odrešenika. Glede na izrazito sekularno okolje, ki veliko noč podpira samo potrošniško, je za kristjana pomembno, da v vsakoletnem spominjanju na ključne dogodke Jezusovega življenja odkriva in prepoznava matrico svojega bivanja: življenja, smrti in življenja. Dešifriranje lastne življenjske poti v Kristusovi pomeni iskanje smisla za to, kar smo in kar živimo," je pojasnil.

Cerkveni prazniki so v potrošniški družbi namenjeni poslu in zaslužku Pri primerjavi Slovenije s preostalimi zahodnoevropskimi državami je opozoril na razliko v dela prostih dneh ali celo šolskih počitnicah, ki jih imamo pri nas okrog prvega maja, drugod pa okrog velike noči.

"Podobno je s počitnicami za božič in novo leto, medtem ko jih imamo mi na koncu februarja. Vsekakor bi bilo smiselno, da bi se glavnina prostih dni v Evropi čim bolj poenotila, ker ima to tudi pozitivne oziroma negativne gospodarske učinke. Sicer pa je s cerkvenimi prazniki vsepovsod podobno, potrošniška družba jih izkorišča za posel in zaslužek," je sklenil.