Ponedeljek, 28. 11. 2011, 13.22
9 let, 2 meseca
Bi morali biti sodniki odškodninsko odgovorni za svoje sodbe?
Tako menijo v eni izmed strank, ki so se potrudile odgovoriti na vprašanja naših bralcev. Odgovorov nam niso poslali iz SNS, SMS – Zeleni, Pozitivne Slovenije in Državljanske liste Gregorja Viranta. V rubriki Vprašali ste, ki jo na našem portalu pripravljamo v okviru spremljanja volilne kampanje, naše bralke in bralce namreč pozivamo, naj nam pošljejo vprašanja, na katera bi radi dobili odgovore nekaterih strank, ki kandidirajo na volitvah. Uredništvo si pri tem pridržuje pravico izbire vprašanj. SDS: Da, če se izkaže, da gre za namerno oškodovanje strank in kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje, ki pomeni sodnikovo zlorabo zakona je kaznivo dejanje, ki ga poznajo evropski pravni sistemi. Takšno kaznivo dejanje je tudi v kazenskih zakonih drugih držav, kot na primer v kazenskih zakonikih Nemčije, Danske in Španije. Oškodovanec ima tudi pravico zahtevati odškodnino od storilca, v tem primeru od sodnika. Takšno kaznivo dejanje je danes že opredeljeno v 288. členu Kazenskega zakonika, a bi ga bilo potrebno dopolniti, saj vsebuje nejasne pravne kvalifikacije znakov kaznivega dejanja in je tako v praksi skoraj neuporabno. Problem je tudi sodniška imuniteta, ki jo podeljuje politična večina v državnem zboru. Imuniteta mora sicer ostati, vendar je potrebno doreči bolj jasne pogoje, da jo sodnik lahko pridobi. S tem bo odločitev o imuniteti v manjši meri podrejena presoji politične večine v državnem zboru. Sodniki bodo morali odgovarjati tudi za svoje nedelo, to je sodne zaostanke. Desus Sodniki bi morali odškodninsko odgovarjati za svoje napake in ne za sodbe. Zares: Sodniki izvajajo sodno oblast, oblast pa ima, sledeč 3. členu ustave, v Sloveniji ljudstvo. Sodišča so torej državni organi, prek katerih ljudstvo po načelu delitve oblasti izvršuje svojo oblast. Sodniki se ne morejo izogniti svojim obveznostim in odgovornosti do ljudi. Sodnikova odgovornost vključuje pravno odgovornost, to je pravilnost in zakonitost odločb sodnikov, in disciplinsko odgovornost za nevestno in malomarno delo. Odškodninska odgovornost ne predstavlja del odgovornosti sodnika. Materialna imuniteta namreč izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnikov. Lahko pa vsak državljan, ki meni, da so mu kršili pravice v sodnem postopku, na primer kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in nezakonitosti ter nepravilnosti pri delu sodnika, kot so na primer koruptivna dejanja, nevestno in malomarno delo, od države zahteva ustrezno povračilo. SD: Ne. SLS: Pred uvedbo tovrstnih ukrepov predlagamo vrsto drugih, sprejemljivejših, s katerimi menimo, da bodo sodišča povečala svojo učinkovitost. Menimo, da je nujno uvesti obnovljiv mandat sodnikov, ki bodo tako lahko ponovno izvoljeni ob izpolnjevanju pogojev, to je strokovnih, učinkovitost dela itd. Prav tako menimo, da bi bilo treba ločiti upravno sodstvo od preostalih sodišč, določiti roke za pravnomočno odločitev v upravnih zadevah, okrepiti računsko sodišče v smislu prekrškovnega organa in v smislu neposredne izvršljivosti njegovih odločitev in reorganizirati sodišča s poudarkom na več specializiranih sodiščih in močnejšo vlogo sodne prakse. Sicer pa za zdaj ustava v 134. členu določa, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Na podlagi tega si za zdaj ne znamo predstavljati, kako bi bilo videti, če bi sodniki odškodninsko odgovarjali, in kako bi to vplivalo na njihovo neodvisnost pri odločanju. V SLS menimo, da so naši sodniki dovolj strokovni in sposobni, le sistem je treba spremeniti, kar nameravamo doseči že z uvedbo obnovljivega mandata sodnikov. TRS: Ne. LDS: Če bi hoteli spremeniti odškodninsko odgovornost sodnikov, bi morali spremeniti ustavo. NSi Ta odgovornost zdaj obstaja na strani države, stranka, ki je prizadeta z napačno odločitvijo sodišča ima možnost tožiti državo za povzročeno škodo.