Barbara Slaček: Servis vozičkov na terenu je edinstven projekt

Hkrati so od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pridobili tudi koncesijo za nabavo in servis medicinskih pripomočkov ter za ta projekt zaposlili štiri osebe iz ranljive ciljne skupine. "Odprli bomo dve servisni delavnici, eno v Ljubljani in eno v Pacugu, invalidom pa tako ponudili predvsem cenejše storitve in nabavo invalidskih vozičkov po ugodnejših pogojih," pravi strokovna delavka na zvezi in vodja projekta IZI Barbara Slaček. V Zvezi paraplegikov Slovenije je včlanjenih 98 paraplegikov in tetraplegikov, ki so sicer člani regijskih društev, ki jih je devet po Sloveniji. Zveza ima sicer enkrat na mesec info točko v rehabilitacijskem centru Soča, kjer pacientom predstavijo dejavnosti, ki jih izvajajo.

Naša sogovornica je na vozičku ostala leta 1999, ko je bila udeležena v prometni nesreči, kjer si je zlomila hrbtenico in tudi sicer hudo poškodovala. Po dveh mesecih v celjski bolnišnici in pol leta v Soči je kar deset let bila doma brez službe. Vmes se je izobraževala, potem pa so jo leta 2008 izvolili za podpredsednico zveze, kjer je še danes zaposlena kot strokovna sodelavka. Vmes se je dodatno izobrazila in opravila strokovni izpit pri socialni zbornici, zdaj pa vodi projekte.

Leta 2012 ste torej na javnem razpisu ministrstva za delo, direktoratu za trg dela in zaposlovanje, pridobili projekt IZI, v ozadju katerega so sicer prizadevanja evropskega socialnega sklada. Za kakšen projekt gre? To je projekt Invalid za invalida, za katerega smo pridobili 163.130 evrov denarnih sredstev. Bistvo projekta je, da invalidom v Sloveniji zveza nudi storitve, ki so prilagojene njim, njim prijazne in namenjene ter so jim blizu tudi cenovno. Gre za pridobitev servisa medicinskih pripomočkov, ki jih invalidi nujno potrebujemo, da sploh lahko funkcioniramo. Zato bo zveza v sklopu tega projekta odprla dve servisni delavnici. Zavod je od ZZZS pridobil tudi koncesijo za nabavo in servis medicinskih pripomočkov oziroma je to pridobil naš partner v projektu, Dom paraplegikov Pacug. Gre za zastopstvo italijanskega proizvajalca invalidskih vozičkov Progeo.

Odprli boste torej dve delavnici, kjer se bo opravljal servis. En hitri servis bo v Ljubljani, denimo ko je treba napolniti prazne pnevmatike na invalidskih vozičkih, menjava plaščev, čiščenje, večji servisi pa se bodo opravljali v Pacugu, kjer bo na voljo tudi terenski servis. To je edinstvena zadeva v Sloveniji, da bo torej serviser s kombijem odšel na teren in kar na kraju popravil, kar je treba.

Zakaj v Pacugu in ne v Ljubljani? V Ljubljani je precej servisov, ki ponujajo popravilo invalidskih vozičkov, medtem ko je območje Pacuga precej izključeno, zato morajo na servise hoditi v druge kraje po Sloveniji.

Za ta projekt ste zaposlili štiri ljudi, vse so osebe iz ranljive ciljne skupine glede zaposlovanja. To je pomembnejši del projekta, da smo torej za čas trajanja projekta, torej 18 mesecev, zaposlili štiri osebe iz ranljive ciljne skupine, kar je tudi bistvo evropskega socialnega sklada. Zaposlili smo tri invalide in eno osebo, ki je starejša od 50 let. Dva sta za polovični delovni čas, druga dva za polni. Naša želja je, trudili se bomo, da se bosta delavnici obdržali tudi po projektu in da se bosta sposobni sami financirati.

Zakaj torej odpirate novi delavnici, če servisi že obstajajo? Obstoječi servisi so v lasti zasebnih podjetij, ki imajo velik monopol, ker ga pač lahko imajo. Imajo tudi visoke marže, ki si jih večina invalidov, ki potrebuje vozičke, ne moremo privoščiti.

Koliko je torej treba odšteti za invalidski voziček? Od 1000 do 3000 evrov za aktivnega paraplegika. Če je invalid nezaposlen, mu od zavarovalnice pripada nov voziček vsakih pet let, če je zaposlen, pa vsaka tri leta. Zavod krije nabavo vozičkov v višini 900 evrov za paraplegika oziroma 1800 evrov za tetraplegika. Razliko do cene vozička pa mora plačati sam invalid.

Vi boste torej ponujali tudi cenovno ugodnejše vozičke. Cene vozičkov pri nas naj bi bile oblikovane na način, da bi se strošek vozička za najmanj aktivne pokril z denarjem, ki ga zagotavlja zavarovalnica, torej do 900 evrov, brez doplačila, za aktivnejše pa bodo cene od 1000 do največ 1500 evrov doplačila.

Zveza ima trenutno okoli 1040 članov, ali se število paraplegikov in tetraplegikov povečuje? Na leto se jih včlani od 30 do 50 novih, vendar jih približno toliko tudi umre. Strmo pa narašča število tetraplegikov, torej hudo telesno poškodovanih, in sicer zato, ker je medicina toliko napredovala, da večina poškodovanih preživi, kar pred desetimi leti niso. To so res hudo poškodovani, za nekoga, ki voziček upravlja z glavo ali govorom, voziček stane od 15 do 20 tisoč evrov.

Kaj bo servis pomenil za uporabnike? Za nas je prednost tega projekta v tem, da je ciljno občinstvo že naše, lažje jih lahko pritegnemo, saj jim ponujamo točno to, kar potrebujejo, saj smo tudi sami v njihovi koži oziroma smo sami invalidi, na njim prijazen način. Če se ti voziček pokvari, moraš imeti še rezervnega, sicer ne moreš biti aktiven tisti čas, ko je voziček na servisu. Ni pa nujno, da imajo ljudje kakšnega v rezervi. Če si brez, potrebuješ tretjo osebo, lahko pa traja, saj se na kakšen del vozička čaka nekaj mesecev. Torej, nudili jim bomo terenska popravila in tudi nadomestne vozičke za čas servisa.

K sodelovanju ste pritegnili tudi zreško podjetje Unior. Čeprav so v projektu predvidena sredstva za opremo in orodje delavnic, smo k sodelovanju pritegnili Unior, s katerim smo podpisali pogodbo o sodelovanju. Unior je tako prispeval 4500 evrov za opremo delavnic in potrebno orodje.