Aurelio Juri: Radovednost je velika in izzivi še večji

Ste kdaj obžalovali svojo odločitev, da ste se odločili za kandidaturo za poslanca v Evropskem parlamentu? Zakaj?

Kot nov in še dokaj 'zelen' evroposlanec nimam česa obžalovati, sicer bi se tej priložnosti odpovedal. Res da so ob povsem novem in še neraziskanem delovnem okolju občutki mešani, a radovednost je velika in izzivi še večji, ne glede na omejen čas za kako bolj artikulirano in odmevno politično investicijo. Le še do junija 2009.

Kako poteka vaš delovni dan v Bruslju? Tako, da še spoznavam kolege, prostore, zapletene in zahtevne poti po parlamentarnem labirintu ter seveda delovne procese, oz. procese in procedure oblikovanja stališč in odločanja. Pridem v parlament ob 9h, ko se začnejo seje, vmes pogledam pošto in svoje bolj konkretne obveznosti in ko se stemni, zapustim stavbo. Na mojem prvem plenarnem zasedanju ta teden v Strasburgu sem veliko časa presedel v dvorani, tudi ko nas je bilo vse skupaj le kaka desetina, in spremljal dogajanja. Nekdo mi je rekel, da brez veze, a čutil sem dolžnost, da tam sedim, poslušam, se učim.

Kaj štejete za vaš največji dosežek v tem mandatu?

Zaenkrat to, da sem po drugem poizkusu našel v parlamentu pot do svoje pisarne, a šalo na stran, o dosežkih je po le dveh tednih novega poslanstva težko govoriti. Bom pa zadovoljen če bom v času, ki ga imam še na voljo, prispeval k odklonilnemu odnosu, če že ne parlamentarne večine vsaj svoje stranke - socialistov, do postavitve ameriškega raketnega ščita na evropskih tleh ter seveda do nove oboroževalne tekme med Zahodom in Rusijo, ki postaja ob globalni finančni krizi in podnebnih spremembah največja grožnja svetovni prihodnosti. Ker bom prevzel tudi naloge podpredsednika skupnega parlamentarnega pridružitvenega odbora EU-Hrvaška, bom vesel, če bodo s pomočjo francoske pobude, da naj se Hrvaška zaveže k temu, da pristopna pogajanja ne bo izkoristila za prejudiciranje meje s Slovenijo, umaknjeni pridržki naše države in se bo pridružitveni proces lahko nadaljeval. Od kolega in novega premiera Pahorja pa pričakujem, tako kot mnogi tovariši iz PSE in tudi parlamentarci iz drugih političnih skupin, čimprejšnjo implementacijo dogovora iz Bleda med Janšo in Sanaderjem o prenosu mejnega spora na meddržavno sodišče v Haagu, ki naj enkrat za vselej odloči o usodi, oz. poteku te božje meje.

Ali menite, da ima parlament zadovoljivo vlogo v procesih odločanja v EU? Če bi imeli možnost, kaj bi najprej spremenili?

Povečal je vlogo in jo še povečuje. Priznam pa, da vem še premalo o tem, da bi bolj meritorno sodil in predlagal kakršnokoli spremembo.

Evropski parlment zastopa interese več kot 500 milijonov državljanov EU. Se to resnično dogaja tudi v praksi, ali gre zgolj za teorijo, saj je znano, da je Bruselj tudi raj za lobiste? Kako se spopadate s pritiski lobijev? Morda sem nepomemben, in še neznan, ali obratno že vedo o meni in na kateri politični strani stojim, da do mene ni še nihče prišel s tovrstnimi nameni. Tudi za naprej tega ne pričakujem. Bolj sem doživel pritiske doma, da bi se recimo sprijaznil in jo celo prisvojil, z zamisljo o uplinjevalniku zemeljskega plina v Kopru, ki mu odločno nasprotujem, nenazadnje zavoljo resnih svaril stroke o njegovi visoki tveganosti za okolje in varnost prebivalstva, tako kot nasprotujem načrtovanima terminaloma v Trstu, oz. sredi morja.

Kakšen je odziv državljanov? Dobite veliko vprašanj, predlogov, pohval, mogoče kritik?

No, tudi tu je še dokaj mirno. Seveda, pisma, maili in vabila iz domačih logov prihajajo, a verjamem da tako meni kot ostalim kolegicam in kolegom iz Slovenije.

Evropski poslanci delujete znotraj poslanske skupine. Vam je to v pomoč ali vas kdaj tudi omejuje pri vašem delu, odločanju? Prihaja do pritiskov s strani poslancev večjih držav članic? Pomaga, kajti sam ne moreš ničesar. Odvisno pa je od tvoje sposobnosti nagovoriti kolegice in kolege k temu, da podprejo kako tvojo pobudo. Nisem še imel priložnosti, da bi kaj konkretnega postoril oz. predlagal, ker so me v poslanski skupini ta teden šele spoznali, a opazil sem ostale, ki so tam dalj časa, kako delajo, da bi pri tem uspeli.

Ali vam položaj evroposlanca še predstavlja izziv in boste ponovno kandidirali na evropskih volitvah prihodnje leto ali vas čakajo novi izzivi na drugih področjih?

Izziv je vsekakor, še toliko bolj, ker bo tak tudi ostal, glede na to, da je časa, da bi ga pretvoril v konkretna dejanja bolj malo, o ponovni kandidaturi pa bom začel razmišljati, ko bo čas za to in ko bo kaj postorjenega. 12. decembra bo v Bruslju pomembna konferenca PSE o miru in jedrski razorožitvi s pomembno mednarodno udeležbo. Nekakšna nova pobuda o svetu brez jedrskega orožja, kot je bila pred leti švedska v OZN, kateri se je Slovenija najprej pridružila, kasneje pa po željah ZDA od nje odstopila. Govora bo o raketnemu ščitu, iranskem jedrskem vprašanju, NATOvih širitvenih ambicijah do samih meja Rusije in zaskrbljujočih odzivih slednje, pa še o čem in bom seveda svoje o tem tudi povedal. Če bomo socialisti slišani in postali opazni in vplivni igralci tudi na tem področju, bo nedvomno narasla tudi ambicija po še čem.