Petek, 31. 5. 2024, 6.22
6 mesecev, 3 tedne
Arso: oranžno opozorilo zaradi močnejših nalivov in možnih poplav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,85
Agencija za okolje (Arso) opozarja, da lahko danes pričakujemo razvoj neviht močnejše narave. Ob nevihtah z nalivi bo verjetno tudi hitro naraščanje in razlivanje hudourniških vodotokov in manjših rek ter zastajanje padavinske vode in celo poplavljanje nekaterih vodotokov. Arso je zato za vso državo izdal oranžno opozorilo, poročajo pa, da je bilo zjutraj deževje najmočnejše na jugozahodu države in na območjih ob hrvaški meji.
Obilne padavine se postopno selijo proti severovzhodu države.
Največ padavin je padlo v zaledju slovenske Istre, in sicer okoli 100 litrov na kvadratni meter. Tudi reke so najbolj narasle v slovenski Istri, čez dan se bo naraščanje rek razširilo še na druge dele države.
Največ padavin je padlo v zaledju slovenske Istre, in sicer okoli 100 litrov na kvadratni meter. Tudi reke so najbolj narasle v slovenski Istri, čez dan se bo naraščanje rek razširilo še na druge dele države.
Precej padavin je padlo tudi na Ilirskobistriškem in ob Kolpi. Drugod po Sloveniji količine padavin niso bile tako velike, v večjem delu Slovenije pa bo danes po pričakovanjih padlo od 40 do 80 litrov na kvadratni meter, je povedal dežurni meteorolog Brane Gregorčič, ki že za v soboto napoveduje bistveno boljše vremenske razmere.
Naraščajo reke
Hidrolog z Arsa Janez Polajnar je povedal, da so hidrološke razmere skladne s pričakovanji. Reke najbolj naraščajo na območju slovenske Istre, tam nekatere tudi poplavljajo, prav tako so začele naraščati druge reke, zlasti v jugozahodni in južni Sloveniji, vendar bolj umirjeno kot tiste v slovenski Istri.
Naraščanje rek bo po besedah Polajnarja čez dan najizrazitejše na območju Dolenjske, na območju Notranjske in osrednje Slovenije. Popoldne in proti večeru bodo močneje narasle tudi reke v vzhodni Sloveniji.
"Ob močnejših nalivih lahko padavinska voda zastaja in hitro narastejo manjši hudourniški vodotoki," je dejal Polajnar. Postopno umirjanje hidrologi pričakujejo v soboto čez dan.
Jugozahodni veter bo prinesel tudi več vlage in energije za dolgotrajno proženje neviht, izključena ni niti toča, poleg nalivov pa bo prisoten nevihtni piš, poroča spletni portal neurje.si. Zaradi močne premočenosti tal obstaja tudi velika verjetnost proženja zemeljskih plazov, dodajajo.
Možni tudi zemeljski plazovi
Tudi Geološki zavod Slovenije opozarja na povečano nevarnost za nastanek zemeljskih plazov in reaktivacijo zemeljskih plazov, ki so nastali ob ujmi avgusta lani. Prebivalce opozarjajo, naj bodo pozorni na dogajanje na plazovih in na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih ter upoštevajo navodila, ki jih je posredovala civilna zaščita, še posebej, če je odredila evakuacijo. Zlasti naj bodo pozorni na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode.
Dopoldne bodo naraščale večje reke, ki bodo povečini hitro dosegle velike pretoke, poroča Arso. Reka Drava se lahko v soboto ob povečanem dotoku iz Avstrije in povečanih lokalnih dotokih razlije na običajnih poplavnih območjih. Sicer se bodo v soboto hidrološke razmere umirjale, še napovedujejo.
Zaradi neurja z obilnimi padavinami, ki je v večernih urah zajelo južni del Primorske, je bilo zabeleženih 43 dogodkov na območjih regijskih centrov Koper, Slovenj Gradec in Postojna.
Na območju regijskega centra Koper je meteorna voda poplavljala bivalne, poslovne, kletne in garažne prostore objektov ter zalivala podhode. Zaradi razmočenega terena so se sprožili tudi trije zemeljski plazovi. Naraščanje hudourniških vodotokov je ogrožalo objekte in poplavljalo cestišča, tako je v naselju Bošamarin v občini Koper narasli vodotok zrušil most. V naselju Krkavče pa je meteorna voda zrušila oporni zid ob stanovanjskem objektu. Zaradi neurja so posredovali gasilci iz 13 gasilskih enot, ki so prečrpavali meteorno vodo, s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte, čistili prepuste in s folijo prekrili plazišča.
Na območju regijskega centra Postojna je veter podrl več dreves, v Slovenj Gradcu pa je zaradi deževja meteorna voda skozi jašek zalila prostore stanovanjskega objekta.
