Sobota, 29. 4. 2023, 8.48
12 mesecev
ARAO izbral izvajalce za prva dela pri gradnji odlagališča NSRAO
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,55
3
Zaradi vseh dosedanjih zapletov projekt občutno zamuja. Po prvotnih načrtih naj bi odlagališče na Vrbini začelo poskusno obratovati že leta 2020. Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki.
Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je izbrala prve izvajalce za večfazni projekt gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem, ki glede na prvotne načrte močno zamuja. Za gradnjo prvih infrastrukturnih objektov so izbrali konzorcij pod vodstvom Rika, za dobavo odlagalnih zabojnikov pa CGP in Kostak.
Iz objav na portalu javnih naročil v zadnjih dneh je tako razvidno, da je najugodnejšo ponudbo na javnem razpisu za gradnjo prvih infrastrukturnih objektov – dovoznih cest ter elektro- in preostalih priključkov – ter izvedbo vsega potrebnega za začetek tehničnega varovanja oddal konzorcij, ki ga ob ljubljanskem Riku sestavljajo še goriški Kolektor CPG, novomeški CGP in domači krški gradbinec Kostak.
Njihova ponudba je znašala 5,79 milijona evrov brez davka, ARAO pa jo je tudi po drugih kriterijih ocenil z največ točkami. Drugo najvišjo ponudbo je oddal soboški Pomgrad (skoraj 5,89 milijona evrov), brežiški KOP s partnerjem Proadria bi dela opravil za 6,51 milijona evrov, sevniški Rafael pa za 7,76 milijona evrov.
CGP s partnerjema Kostak in ljubljanskim podjetjem IGMAT je bil izbran tudi na ločenem razpisu za izdelavo in dobavo odlagalnih zabojnikov za odpadke. S ponudbo v višini nekaj več kot 4,51 milijona evrov brez davka je premagal Kolektor CPG, čigar ponudba je znašala skoraj 6,93 milijona evrov.
Tri faze projekta
Na ARAO sicer pričakujejo, da bodo gradnjo NSRAO predvidoma začeli še letos, poskusno pa naj bi odlagališče začelo delovati leta 2026.
Projekt so razdelili v tri faze. V prvi bodo začeli gradnjo infrastrukturnih objektov – dovoznih cest, elektro- in preostalih priključkov – ter izvedli vse potrebno za začetek tehničnega varovanja. Vzpostavili bodo tudi okoljski monitoring.
V drugi fazi bo sledila gradnja objektov odlagališča in zunanjih ureditev, v tretji pa izdelava in dobava portalnega dvigala ter dvigalne opreme. Izvajalca za prvo fazo že izbirajo, za drugo in tretjo fazo pa bodo razpise objavili v nekaj mesecih. Razpis za gradnjo so sicer dvakrat ponovili, prvega pa so razveljavili, ker je ponujena cena presegla zagotovljena finančna sredstva.
Naložba, pri kateri ne sodeluje Hrvaška kot solastnica krške nuklearke, je ocenjena na 194 milijonov evrov. Ta obsega pridobitev zemljišča, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in komunikacijske dejavnosti, projektno in investicijsko dokumentacijo, inženiring, vodenje in spremljanje naložbe, postopke delovanja odlagališča ter analize, gradnjo in opremo, nadomestilo zaradi omejene rabe prostora ter nepredvidena dela.
3