Anže Logar postal predsednik preiskovalne komisije za nadzor bančnega sistema

V preiskovalno komisijo so bili poleg Anžeta Logarja imenovani še Bojan Krajnc (SMC), Marija Antonija Kovačič (DeSUS), Janko Veber (SD), Luka Mesec (ZL), Jožef Horvat (NSi) in Mirjam Bon Klajnšček (ZaAB). Svojo funkcijo bodo nastopili, ko bo njihovo imenovanje potrdil državni zbor.

V ZaAB in ZL z izborom niso bili zadovoljni. "To je tako, kot da bi dal lisici čuvati kokoši," je imenovanje poslanca SDS za predsednika komisije komentiral Jani Möderndorfer (ZaAB), Franc Trček (ZL) pa je dejal, da komisije ne bi smel voditi član nobene stranke, ki je bila v zadnjih 15 letih na oblasti, piše STA.

Na sporedu predvsem NLB Marca je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom vložila predlog za odreditev parlamentarne preiskave v zvezi z nadzorom slovenskega bančnega sistema, njeno ustanovitev pa so podprle vse poslanske skupine.

Poslanci SDS in NSi in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli so predlagali, naj se s parlamentarno preiskavo ugotovi politična odgovornost nosilcev javnih funkcij. Preiskava se začenja zaradi suma, da so sodelovali pri nadzoru slovenskega bančnega sistema in pri posrednem ali neposrednem vplivanju na odločitve v slovenskem bančnem sistemu v zvezi z odobritvijo odpisanih posojil, unovčenih jamstev, posojilne politike in prenosa slabih terjatev na DUTB, in zaradi suma, da so nastale še neugotovljene negativne posledice takšnih ravnanj. Raziskovati želijo dogajanje od leta 1997, torej od prve sanacije bančnega sistema.

Preiskovanje bank – drugič Ta komisija bo nadaljevala delo predhodnice iz prejšnjega mandata, ta svoje naloge zaradi predčasnih volitev ni dokončala.

V tem mandatu državnega zbora že imamo eno preiskovalno komisijo, in sicer preiskovalno komisijo glede bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Do danes je zasedala na štirih sejah in stroškov še ni imela, razen za plačo svojega predsednika Matjaža Hanžka, ki je zaradi predsedovanja delovnemu telesu iz 56. plačnega razreda prešel v 60., zato pa zasluži dobrih 600 evrov na mesec več.

V prejšnjih sklicih je državni zbor imel skupaj 27 preiskovalnih komisij Parlamentarna preiskava se lahko nanaša le na zadeve javnega pomena in se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve v pristojnosti državnega zbora.

Preiskavo lahko predlaga vsak poslanec, mora pa biti odrejena, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.

Ugotavljanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev Komisija ima na področju preiskovanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. A če v neki zadevi že teče kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej v okviru pristojnosti državnega zbora izvedena tudi parlamentarna preiskava.

"Pri parlamentarni preiskavi gre torej za ugotavljanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev, pri kazenskem postopku pa za ugotavljanje kazenske odgovornosti. Torej gre za dve popolnoma različni odgovornosti," so nam pojasnili v državnem zboru.