Andrej Vizjak: Tega si nikakor ne moremo dovoliti

Naslednji nedeljo bomo državljanske in državljani Slovenije odločali o usodi sprememb zakona o vodah, ki jih je pripravilo ministrstvo za okolje. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?

Na referendumu bo glas lahko oddalo 1.700.032 volilnih upravičencev, pri čemer jih ima 1.598.203 stalno prebivališče v Sloveniji, ostalo so izseljenci, je sporočilo ministrstvo za notranje zadeve. Novela bo na referendumu zavrnjena, če se bo za to izrekla večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar pomeni okoli 340 tisoč volivcev.

O tem, kaj prinaša sprememba zakona in kako komentira očitke pobudnikov referenduma, smo se pogovarjali z ministrom za okolje Andrejem Vizjakom.

Gospod minister, kaj se bo v praksi spremenilo, če bodo uveljavljene spremembe zakona o vodah?

Prvenstveno bo novela zakona o vodah dovoljevala, da se iz sklada za vode del sredstev uporabi za redno vzdrževanje gospodarske javne službe, kar bo bistveno pripomoglo k boljšemu vzdrževanju vodotokov že letos. Žal je pomembnosti urejanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti pomembna le, ko nas presenetijo ujme in poplave. Takrat pa je že prepozno. Uničeno je premoženje, včasih izgubljena tudi življenja. Njuno je treba ukrepati preden nas narava preseneti in novela zakona o vodah predstavlja ravno to, predstavlja možnost aktivnega ukrepanja pred naravno katastrofo.

Sprememba 37.člena pa oži nabor objektov, katere se lahko umešča na obalna in priobalna zemljišča. Do sedaj je zoženje priobalnega pasu veljalo za vse objekte, sedaj je to možno le še za enostavne objekte in objekte javne rabe. Novela zakona določa v 37.členu v 2. odstavku šest pogojev, pod katerim se te objekte lahko umešča na obalna in priobalna zemljišča. Objekte se namreč lahko umesti le na že obstoječa stavbna zemljišča, pri tem pa se med drugim ne sme z nobenim posegom vodnih virov poslabšati količinsko ali kakovostno.

Posebej bi izpostavil šesti pogoj, ki je bistven in nalaga skrbno strokovno presojo Direkcije za vode ali je poseg v nasprotju s ciliji upravljanja z vodami ali ne. Ta kriterij zagotavlja, da se nikakor ne sme posegati v noben vir pitne vode. V vodovarstvena območja ne bo posegal nihče, kar pomeni, da bodo viri pitne vode, tako kot so bili že doslej, zaščiteni tudi še naprej. Za zakon torej pomeni za večjo poplavno varnost.

Video: Ana Kovač

Novice Vizjak: Inšpekcija v primeru ljubljanskega Zaloga v izvršbo

Kakšne konkretno bodo po vašem mnenju posledice, če bo zakon na referendumu padel?

Za redno vzdrževanje vodotokov je na letni ravni potrebnih 25 milijonov evrov. Sedaj se iz integralnega proračuna na letni ravni namenja med 12 in 13 milijonov evrov, "zaostanek" v desetletju tako znaša okoli 120 milijonov evrov, kar se pozna že ob vsaki manjši vodni ujmi, ko vode prestopajo bregove in povzročajo škodo.

Z zagotavljanjem dodatnih sredstev iz Sklada za vode bomo bistveno pripomogli k povečanju poplavne varnosti ogroženih območij, predvsem pri preventivnih vzdrževalnih ukrepov na vseh tistih vodotokih, na katerih trenutno zaradi nezadostnih finančnih sredstev ne moremo izvesti vseh potrebnih in načrtovanih vzdrževalnih del, ki bi pozitivno vplivala na pretočnost strug ter s tem zmanjšala potencialno škodo zaradi škodljivega delovanja voda.

S širjenjem namena, za katerega se bodo sredstva Sklada za vode porabljala bomo pozitivno vplivali na zagotavljanje pretočnosti vodotokov, dolgoročno pa zmanjšalo ogroženost pred poplavami ter s tem zaščitili tako življenja ljudi in njihovo premoženje. Posledice nesprejetja zakona na referendumu so neizogibne in bodo posredno vplivale na vse državljanke in državljane, neposredno pa na vse tiste, ki živijo ob vodotokih, jezerih in ostalih vodnih telesih v primerih večjih poplav.    

Glas proti zakonu pomeni stanje, ki ga vidimo danes na priobalnem pasu, torej tovarne in zasebne vile, glas za zakon pa pomeni glas za zdravo pitno vodo.    

Nasprotniki zakona trdijo, da se z referendumom borijo za ohranitev pitne vode. Kako to komentirate?

Podporniki referenduma so podporniki trenutne rešitve, da so torej odločitve o posegih na priobalna zemljišča politična, in ne strokovna. Podpirajo trenutno stanje pozidav na priobalnem pasu, ki so lahko tudi tovarne in zasebne vile. Torej bi lahko prej rekli, da se borijo za privilegije kapitala in zasebne lastnine.

Podporniki referenduma bodo v primeru, da zakon ne bo obveljal, nosili del odgovornosti za neurejene vodotoke in s tem večjo poplavno nevarnost.

Novice Vizjak napovedal veliko novost v gradbeništvu pri pridobivanju dovoljenj

Med drugim vam očitajo, da s spremembo zakona zasebni interes postavljate nad varovanje okolja. Kako odgovarjate?

Če bi ljudje objekte v javni rabi na priobalnem pasu razumeli kot nevarnost okolju, ne verjamem, da bi se v tako velikem obsegu zadrževali na primer v kavarnah ob rekah in jezerih.   

Sam zagovarjam skrbno in trajnostno urejanje voda, kar zajema tudi priobalna in obalna zemljišča. Sem prvi, ki zagovarja pravico do zdrave pitne vode. V mojem mandatu ne bom dovolil ničesar, kar bi bilo v nasprotju z okoljsko zakonodajo in zdravorazumskimi odločitvami ter ničesar, kar bi škodilo okolju. Sem zagovornik zaščite okolja in spoštujem naravo. Nikakor pa si ne moremo dovoliti, da bi tako pomembna tema, kot je pitna voda in poplavna ogroženost postala stvar političnih zavajanj in celo ustrahovanj. To področje moramo zaupati stroki, kar je zagotovo Direkcija za vode, ki je svoje naloge skrbno opravljala do sedaj in jih bo tudi še naprej. Podpora zakonu torej pomeni večjo zaščito okolja. 

Spremembe zakona omogočajo gradnjo bencinskih črpalk, parkirišč in trgovskih centrov na obalah jezer in rek, je še eden od očitkov pobudnikov referenduma …

Pri gradnji naštetih objektov ni sprememb glede na veljavni zakon. Opozoriti pa je treba, da so pogoji postavitve takšnih objektov na priobalno zemljišča tako strogi, da jih v praksi praktično ni in jih tudi ne bo.

Površno in parcialno branje novele ne prinaša zmage nikomur, najmanj pa državljankam in državljanom Slovenije, ki so, kar je popolnoma normalno, zmedeni o tem, o čem bodo ne referendumu sploh odločali. Negativni pristop k noveli po mojem mnenju kaže žal samo na komunikacijsko manipulacijo. V osnovno človekovo pravico do pitne vode se z novelo ne posega. Vodovarstvena območja, kjer so viri pitne vode, so zame nedotakljiva in to bom zagovarjal tako kot minister, politik in tudi kot človek.    

V kolikšni meri ste pri spremembah zakona upoštevali stroko?

Stroka, pri tem mislim tudi na strokovnjake vodnega gospodarstva z Ministrstva za okolje in prostor ter Direkcije za vode, je bila vključena v pripravo novele. Zakaj to poudarjam? Saj najbrž ne mislite, da so vsi zaposleni v državni upravi politični? To ni res. Na Ministrstvu za okolje in prostor ter na Direkciji za vode so zaposlene strokovnjakinje in strokovnjaki, ki dnevno povsem samostojno strokovno odločajo o pomembnih okoljskih zadevah.

Tudi sam postopek sprejetja novele je bil v skladu z zakonodajo. Javna razprava pa je bila pred sprejetjem novele omogočena vseh strokovnjakom s področja vodarstva in vodnega gospodarstva. Vedno sem pripravljen za resno izmenjavo argumentov, še posebej takrat, ko je na drugi strani kompetenten sogovornik, ki ne samo posluša, ampak tudi sliši. V primeru te referendumske kampanje žal tega še nisem izkusil.      

Kakšen vpliv bi lahko imel morebiten padec zakona na referendumu na položaj vladne koalicije?

Predvidevam, da ne bo imel velikega vpliva. Trenutne politične razmere tako v Sloveniji in v svetu so zaradi pandemije koronavirusa izredne. Politično ozračje je razgreto, saj smo vsi v nepredvidljivi in novi situaciji, ki zahteva hitre spremembe in včasih radikalne ukrepe, ki jih lahko izvede le trdna koalicija.

Veste, vladna koalicija ni odvisna od katastrofiziranja medijskih in političnih napadov, ampak od zavedanja trenutnih izrednih razmer in fokusa na najboljše možne rešitve za Slovenijo. Ponosen sem, da sem del vlade, ki tako uspešno rešuje nastale razmere, ki močno vplivajo na prav vsakega posameznika. In upam si trditi, da trdnost te vladne koalicije sloni na podobnih občutkih tudi pri vseh ostalih kolegih z vlade.  

Preberite zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, o usodi katerega bomo odločali na referendumu: