Alenka Bratušek: Moja največja napaka je bil Gašpar Gašpar Mišič

Njen tigrasti vzorec je dvigoval veliko prahu. Ne glede na to, ali vam je ta všeč ali ne, pa je dejstvo, da je Alenka Bratušek s svojo vlado Slovenijo rešila pred prihodom trojke. Vlado je prevzela, ko marsikoga ni bilo dovolj v hlačah, da bi se lotil te zahtevne naloge. Ni pa bila njena vladavina idealna. Sama vidi kot največjo napako Gašparja Gašparja Mišiča, njeni dovčerajšnji sodelavci v Pozitivni Sloveniji pa mislijo, da so bile napake drugje. Ker se znotraj Pozitivne Slovenije niso mogli zmeniti, katere napake je treba odpravljati, so spet na čelo stranke postavili Zorana Jankovića. Gašpar Gašpar Mišič pa mu je z avtobusi pri tem pomagal. Alenka Bratušek pa je poiskala zaveznike drugje.

Zakaj zavezništvo Alenke Bratušek nima več zaveznikov? Zakaj Zares in Verjamem nista zaveznika? Pomembno je poiskati zaveznike z državljankami in državljani. To nas je vodilo tudi pri izbiri imena. Na naši listi sodelujejo kandidati vsaj še iz treh drugih strank. Bolj pomembno kot to strankarsko zavezništvo je zavezništvo z ljudmi.

Katere poteze vaše vlade bi označili kot pozitivne? Kriva sem in odgovorna, da v Sloveniji ni trojke. Zelo, zelo blizu temu smo bili. Lahko si v državah, kot so Grčija, Portugalska, Irska, pogledate, kaj pomeni prihod trojke v državo. Uspelo nam je obrniti gospodarsko aktivnost v pozitivno smer. S skoraj minus 5 smo prišli na plus 2. Lahko se to sliši malo, ampak mislim, da še ni bilo vlade, ki bi v tako kratkem času naredila tako radikalen preobrat. V letu 2014 pa se tudi število brezposelnih izjemno zmanjšuje. Začeli pa smo se tudi resno spopadati s korupcijo in gospodarskim kriminalom. Kar nekaj sodnih postopkov je bilo končanih. Pripravili smo spremembe zakonodaje, zagotovili smo več denarja za policijo, tožilstva in sodstvo, da se lahko bolj aktivno borijo proti temu.

Katere poteze vaše vlade bi označili kot negativne? Nimam težav priznati svojih napak. Napake, ki jih ne bi več ponovila, se nanašajo predvsem na kadrovanje. Največja napaka je bil Gašpar Gašpar Mišič, ki je v kabinet očitno prišel samo zato, da si je zagotovil dobro plačano službo v Luki Koper. Druga napaka je bila, da sem ministra Tomaža Gantarja pustila na ministrstvu za zdravje, čeprav v prejšnji vladi v enem letu ni naredil veliko, da ne uporabim nežen izraz. Tretja napaka je bila, da nisem vztrajala, da bi Igor Lukšič, kot predsednik SD, sedel v vladi. Zato sem imela znotraj koalicije v njem dobro opozicijo.

Neuspeh je nepremičninski davek! Ustavno sodišče je bolj kot zakon o davku na nepremičnine razveljavilo določbe vrednotenja nepremičnin. S tem se moja vlada sploh ni ukvarjala. Vrednotenje je začela delati vlada 2006, ko je bil sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Takrat so bili postavljeni parametri, takrat je bil izbran model tega množičnega vrednotenja in mi nismo imeli pomislekov, da bi to lahko bilo sporno. Do leta 2013 temu vrednotenju ni nihče oporekal. Tega nikakor nismo mogli predvideti in bi lahko še dve leti čistili in urejali evidence, pa bi se katerikoli vladi na koncu to zgodilo.

Verjetno tudi zato, ker so nam takrat govorili, da to vrednotenje ni podlaga za davek! V prvem členu tega zakona o množičnem vrednotenju piše, da se ta sprejema z namenom uveljavitve davka na nepremičnine. Če bi vedeli, da obstaja minimalen dvom o tem vrednotenju, se tega ne bi lotili. Dejstvo pa je, da smo za ta proces množičnega vrednotenja in vse povezano s tem porabili 20 milijonov evrov. Če so res vsi proti davku na nepremičnine, ki ga ima vsa Evropa, naj nekdo razloži, zakaj je bilo treba teh 20 milijonov evrov zapraviti. Ali smo jih vrgli skozi okno? Še vedno sem prepričana, da je to pravičen davek, ker se nanaša na premoženje. Tisti, ki nima nič, ne plača nič, tisti, ki ima, plača davek. Absolutno pa je treba vrednotenje urediti.

Kot na kakšni dražbi, kjer se tekmuje, kdo da več, se na raznih soočenjih obljubljajo nova delovna mesta. Koliko jih vi lahko obljubite, pa da vas ob tem ne bo sram čez nekaj let? Mi jih ne obljubljamo. Letos se je število brezposelnih zmanjšalo za več kot 8.000. Ko smo podpisovali koalicijski dogovor, smo, brez predvolilnih obljub, saj takrat še nismo vedeli, da bodo predčasne volitve, obljubili 60.000 delovnih mest, srednjeročno. Ob približno triodstotni gospodarski rasti, kamor mislim, da gremo, je to popolnoma izvedljivo.

Srednjeročno? V štirih, petih letih. 10 tisoč delovnih mest na leto je realno, če bomo delali tako kot zadnje leto.

Zoran Janković pravi, da je moral stopiti na čelo PS, ker vi niste uresničevali predvsem infrastrukturnih projektov – drugi tir, tretja razvojna os. Zakaj jih niste? Najprej naj Zoran Janković pove članom stranke in volivcem, kaj zdaj uresničuje. V tem letu in pol je bila naša prva naloga pogasiti probleme, s katerimi smo se soočali. Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič je ob predaji poslov javno napovedal, da bo junija lani "prašiček prazen". To pomeni, da ne bi bilo denarja za pokojnine, plače v šolstvu zdravstvu, policiji. Najprej smo morali stabilizirati državo, iti na finančne trge, ko nam nihče ni zaupal. Pa ne meni osebno ali moji vladi, ampak državi kot taki, da se je sposobna izvleči iz globoke krize, v kateri je bila. Prašiček se ni razbil, nemoteno smo zagotavljali delovanje države, izplačevanje plač in pokojnin, zbili obrestno mero s sedem odstotkov na tri, to ni mačji kašelj, če se spomnite, kako je bilo pred letom in pol.

Skoraj nihče ni verjel, da nam bo uspelo. Zdaj pa bi prišel čas, da bi lahko začeli z večjimi infrastrukturnimi projekti. Hkrati pa lahko povem, da je priloga našemu koalicijskemu dogovoru, 101 projekt z zelo natančnimi nazivi, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega proračuna. Vrednost teh projektov je več kot dve milijardi evrov. Projekte je treba peljati, da se izpeljejo transparentno in do konca, ne pa da končajo na slabi banki. Takšnih projektov vlada Alenke Bratušek ni in ne bo začenjala.

Janković obljublja, da se drugi tir lahko začne graditi v devetih mesecih od ustanovitve vlade, tretja razvojna os pa v roku enega leta. Janković naj pove, kateri projekt je bil končan v prvem letu, ko je bil župan. Mislim, da je zaprl Tromostovje za promet, praktično edini projekt, ki je bil končan v prvem letu. Hočem reči, da se ne da v enem letu narediti vsega. Stožice je gradil štiri leta in še danes niso končane in so končale na slabi banki, pa je imel absolutno večino v mestnem svetu. Moramo biti realni, populizem je všečen, a je zavajanje ljudi. Ko poslušam kritike, kaj vse bi morala narediti, imam občutek, kot da že deset let vodim vlado, in ne eno samo leto in nekaj mesecev.

Ampak drugi tir ste nameravali zgraditi tudi vi? Drugi tir je bil ena od prioritet tudi naše vlade, ampak dokler je narejena investicijska ocena 1,4 milijarde evrov, kar pomeni 50 milijonov evrov na kilometer, tega ne moremo začeti graditi. To bi bil še en TEŠ6. Zato smo naročili revizijo tega projekta. Hkrati so bila vsa zemljišča odkupljena. Naredili smo platformo, da se to lahko začne graditi. Dokler sem jaz predsednica vlade, pa se za 1,4 milijarde evrov to ne bo gradilo. Lahko pa da ima kdo kakšne druge načrte.

Za koliko pa se da to narediti? Ocene so različne. Govorijo od 400 do 700 milijonov evrov. Kar je pol manj. Zato smo poiskali strokovnjake, ki so po svetu nekaj podobnega že delali. Ob zdajšnji ceni bi to bila najdražja proga na svetu.

Pravna država je tudi veliko na tapeti, vsi politiki so je polna usta. Kaj za vas odhod Janeza Janše v zapor pomeni v luči pravne države? Ali to pomeni, da imamo pravno državo ali ne? Odločitve sodišč je treba spoštovati. Kot vem, je Janez Janša pravnomočno obsojen. Ni pa še izčrpal vseh zakonsko določenih možnosti. Zakaj ni šel takoj na vrhovno sodišče z zahtevo, ki jo je zdaj poslal, ve samo on. Mogoče tudi z razlogom, da vse skupaj pade v čas pred volitvami. Vsi pravnomočno obsojeni ljudje, če so obsojeni na zaporno kazen, končajo v zaporu. Ne vem, zakaj bi Janez Janša ali pa Janez Novak ali pa nekdo tretji bil deležen drugačne obravnave. Zame je pravna država, da smo pred zakonom vsi enaki.

Zakaj večina Slovencev meni, da nimamo pravne države? Kaj bi bilo treba storiti, da bi jo imeli? Predvsem bi morali zakone in odločitve sodišč spoštovati najprej politiki. Zdaj pa so nekateri politiki največji kritiki pravosodnega sistema. Kako naj ljudje zaupajo v sodišča, v pravno državo, v pravno varstvo, če niti tisti, ki pišejo zakone, jih potrjujejo, ki bi morali biti vzor, tega ne delajo. To je največji problem.

Trenutno kaže, da glede pravne države Slovenci najbolj zaupajo Miru Cerarju, kaj se je spremenilo od takrat, ko ste ga vi vabili za predsednika vlade? Zakaj takrat ni hotel biti predsednik vlade, bo moral sam povedati. V Sloveniji se je od takrat veliko spremenilo. Situacija je danes bistveno boljša. Nimamo več za vratom trojke, gospodarska aktivnost je pozitivna, znižuje se brezposelnost, povečujejo se investicije, rasteta tako izvoz kot domača potrošnja, pravna država deluje bolje. Sama menim, da bi, če so njegovi nameni, da "reši" Slovenijo, iskreni, ti morali priti v ospredje pred enim letom. Če malo parafriziram, bolnik v kritičnem stanju potrebuje dobrega zdravnika, ko je najhuje, ne pa ko je že v toplicah na rehabilitaciji. In tak občutek imam zdaj. Zdaj bi marsikdo "reševal" Slovenijo, pred letom pa ni zbral poguma.

Kaj vam je rekel Miro Cerar, zakaj noče biti predsednik vlade? Rekel je, da si želi širšo koalicijo. Ni mu bilo dovolj, da bi v državnem zboru imel večino, ampak je želel nekaj več. Ker nam tega "nekaj več" ni uspelo zagotoviti, se ni odločil. Lahko da je bil to samo izgovor, lahko pa je to res mislil. Upam, da ne bo po letošnjih volitvah enako.

Slišimo, da država ni dober gospodar podjetij. Ali bi morali vse prodati? Sama sem proti temu, da razprodamo vse, kar je ostalo v državni lasti. Delamo strategijo upravljanja premoženja, kjer jasno povemo, kaj nikoli ne bomo prodali, kje mislimo, da je prav, da država v nekem deležu ostane lastnik in katera so podjetja, kjer ni treba, da je država lastnik. To strategijo je treba pripraviti z argumenti. Slovenci pa imamo odpor do privatizacije tudi zaradi tega, kar se je v zadnjem času dogajalo v Sloveniji. To povečini niso bili tujci. To so bili naši slovenski menedžerji, ki so s posojili odkupovali podjetja. Zdaj pa imamo Merkur, Trimo, Autocommerce, Pivovarno Laško … v gromozanskih težavah. Država nima denarja, da bi podjetjem zagotavljala normalen razvoj. Zato moramo izbrati panoge, kjer bo država podpirala in razvijala podjetja. Za razvoj vsega, kar imamo v lasti, pa nimamo denarja. Samo z razvojem pa pridejo nova delovna mesta.

Kaj pa so naše panoge? Osebno ne bi nikoli prodala Luke Koper. Nikoli ne bi prodala Energetike. Za Dars bi lahko poiskali koncesionarja. Smiselno se mi zdi obdržati vsaj 25 odstotkov NLB, saj gre za sistemsko banko. Treba je dati na mizo argumente za prodajo in proti njej. Zelo pomembno se mi zdi, da bi se tu našel nek širši dogovor v parlamentu. Ne samo koalicijska večina.

Ali mislite, da je v Sloveniji dogovor, širši od koalicije, sploh možen? Sem optimistka. V tem letu sem pokazala, da se znam pogovarjati in tudi dogovoriti. Če bi se vsi zavedali, da je država na prvem mestu, potem je to možno.

Zakaj je tako težko dobiti ministra za zdravje? Prvi razlog je ta, da sem takoj na začetku naredila napako in nisem takrat poiskala novega. Potem pa se je nakopičilo preveč težav, da bi bil kdo pripravljen stopiti v te čevlje.

Dodatno zdravstveno zavarovanje, da ali ne? V takšni obliki nikakor. Dodatno zdravstveno zavarovanje moramo preoblikovati. Treba je zagotoviti, da ta denar ostane v zdravstvu. Ne moremo brez 400 milijonov evrov, kolikor plačamo zavarovanci, imeti takšnih pravic, kot jih imamo danes. Nikakor pa ne smemo več dovoliti, da se od teh 400 milijonov evrov skoraj 100 milijonov evrov porazgubi po različnih zavarovalnicah.

Včasih so politiki obljubljali 1000 evrov pokojnine. Zdaj smo veseli, da jo sploh še izplačujemo. Kot zelo optimistična se zdi že napoved, da se ne bodo dodatno nižale. Kako nam kaže? Se nam obeta reforma? Vse analize, ki so bile narejene po zadnji reformi, so pokazale, da je do leta 2020 ta sistem vzdržen. Potem pa bo treba določene stvari spremeniti. Kratkoročno niso potrebne spremembe, ki bi jim rekli reforma. Mislim pa, da sem v zadnjem letu dokazala, kako pomembna je za mene socialna država. Nismo zniževali pokojnin, nismo posegali še dodatno v socialne pravice.

Karl Erjavec pravi, da je to njegova zasluga? Razumem kampanjo gospoda Erjavca, ampak pozabi pa povedati, da je bil tudi v eni vladi prej, kjer so enemu segmentu upokojencev drastično znižali pokojnine. Takrat sem sama temu ostro nasprotovala.

Kaj bi bil uspeh za vas na volitvah? Verjamem, da ljudje vedo, kaj sem in kaj smo za to državo naredili v enem letu. Ni bilo preprosto in kar nekaj poguma je bilo potrebno za to, da sem takrat, ko nihče drug ni bil pripravljen prevzeti te potapljajoče se barke, prevzela krmilo. Pokazala sem, da se kratkem času da narediti veliko stvari. Prepričana sem, da volivci to vedo. Na volitvah pa to lahko izrazijo le s svojim glasom na volišču.

Vam je žal, da ste takrat sprejeli ta izziv? Ni mi žal, ker je danes država v bistveno boljši situaciji, kot je bila pred enim letom. Ponosna sem na opravljeno delo, da v državi ni pustošila "trojka", da smo vrnili gospodarsko rast, da se znižuje brezposelnost. To je največ, kar sem lahko v tem letu in pol dala državi. In vem, da po tej izkušnji lahko naredim še veliko koristnega za ljudi.