37 najbolj izobraženih Slovencev

Padla je ideja, da bi naredili pregled najbolj izobraženih Slovencev. V iskanju za takšnim seznamom smo se obrnili na več pristojnih institucij.

Vendar od SAZU-ja, resornega ministrstva, univerz, agencije za raziskovalne dejavnosti do statističnega urada nihče ne beleži liste ljudi, ki so si prigarali ne le enega, temveč kar dva ali več doktoratov.

Kar ni v uradnih statistikah, najde splet Ker uradne statistike ni, smo se iskanja dvakratnih ali celo večkratnih doktorjev znanosti lotili na spletu. Njihov uradni naziv "doktor doktor" se v praksi krajša z ddr., kar je bil tudi naš iskalni niz.

Spletni brskalnik najdi.si je našel 37 Slovencev, ki se podpisujejo z nazivom ddr. Med njimi je tudi zamejski Slovenec Marian Wakounig in trije pokojni doktorji znanosti.

Največja bera filozofskih fakultet Med najdenimi dvakratnimi doktorji jih je največ doktorjev družboslovnih znanosti. Trinajst je namreč takih, ki so svojo doktorsko disertacijo zagovarjali na eni izmed slovenskih filozofskih fakultet.

Obe disertaciji so na filozofski fakulteti zagovarjali umetnostna zgodovinarja Nataša Golob in Damir Globočnik, zgodovinar Igor Grdina, zgodovinar in arheolog Andrej Pleterski, geografinja Ana Vovk Korže, doktorica angleške in ruske književnosti Natalija Kaloh Vid.

Doktorsko disertacijo sta na ljubljanski filozofski fakulteti zagovarjala tudi slovenistka Mira Delavec Touhami, ki je doktorirala tudi na evropski pravni fakulteti, in zgodovinar ter nekdanji novinar in predsednik agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak, ki je pred tem doktoriral na ekonomski poslovni fakulteti.

V anale filozofskih fakultet so se kot doktorji vpisali še arheologa Mitja Guštin in Verena Vidrih Perko, sociolog Rudi Rizman, pedagoška psihologinja Barica Martenič Požarnik in filologinja Francka Premik.

Študirali so v tujini Na filozofski fakulteti v Zagrebu sta medtem doktorirali že omenjeni Verena Vidrih Perko in Barica Martenič Požarnik ter Marija Stanonik, sicer tudi doktorica teoloških znanosti. Francka Premik je medtem drugo disertacijo zagovarjala v Franciji, Rudi Rizman pa na Harvardu v ZDA.

Na Harvardu je doktoriral tudi znani pravnik Klemen Jaklič, ki se je sicer med doktorje vpisal tudi na britanski univerzi v Oxfordu. Obe disertaciji je v tujini, na Univerzi Leopold-Franzens v Avstriji, zagovarjal tudi teolog Stanko Gerjolj.

V tujini so si doktorski naziv prigarali še elektrotehnik in biofizik Tadej Kotnik, elektrotehnik in doktor medicinskih znanosti Boštjan Likar, matematik Janez Žerovnik, elektrotehnik Denis Đonlagić, sociologinja Marija Ovsenik, ekonomist Matjaž Mulej in doktorica naravoslovno-tehničnih znanosti Jožica Bezjak ter ekonomist Janez Usenik.

Naravoslovcev nekoliko manj Doktorjev doktorjev naravoslovnih znanosti je nekoliko manj, šest je takih, ki so obe doktorski disertaciji zagovarjali na slovenskih fakultetah. A med njimi so le trije, ki so obe disertaciji zagovarjali na naravoslovnih fakultetah.

Melita Hajdinjak je doktorirala na fakultetah za matematiko in elektrotehniko, Boris Turk na naravoslovno-tehnični in biotehnični, Jure Ačimović na medicinski in biotehnični fakulteti.

Iztok Humar je medtem doktoriral na fakulteti za elektrotehniko ter ekonomski fakulteti, Davorin Kralj prav tako na ekonomski in tudi na fakulteti za kemijo, Teodora Ivanuša pa je po doktoratu na veterinarski fakulteti doktorirala še na fakulteti za varnostne vede.

Kdo jih ima največ in kdo "najmanj"? Najdaljši doktorski naziv ima duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec in filozof Jože Krašovec, ki je kar štirikratni doktor, a na podlagi treh disertacij. Prvo je spisal iz bibličnih znanosti, drugo iz filozofije, tretja je bila kombinirana iz zgodovine religijske antropologije in teologije.

Tri disertacije ima v svoji bibliografiji tudi klinični psiholog in teolog Christian Gostečnik, ki je prvič doktoriral na univerzi v Illinoisu v ZDA. Pozneje je dvakrat doktoriral še v Ljubljani, najprej na teološki, nato še na filozofski fakulteti.

Kljub nazivu ddr. pa ne v zbirki cobbis ne na spletu ni mogoče najti dveh disertacij arheologa Mitje Guština in pedagoga Janeza Kranjca, sta pa oba v tujini dobila častni doktorat, prvi v Avstriji, drugi v Franciji.

Pokojni doktorji doktorji Med spletnim brskanjem smo naleteli tudi na tri že pokojne doktorje doktorje. Duhovnik Alojz Kuhar (1895-1958) je doktoriral v Parizu in Cambridgeu, duhovnik Stanko Ojnik (1932-2012) v Ljubljani in Rimu, matematik Ludvik Bogataj (1949-2009) pa obakrat v Ljubljani.

Seznam morda ni popoln in je lahko do kakšnega dvakratnega, trikratnega ali celo večkratnega doktorja znanosti krivičen. Če smo koga izpustili, se mu zato iskreno opravičujemo.