Petek, 30. 7. 2010, 10.30
7 let, 10 mesecev
1300 Preventovih šivilj

Koroško gospodarstvo so paradni konji po množičnih odpuščanjih v devetdesetih postavili na noge in zdelo se je čedalje trdnejše.
"Razvoj družbe bo ostal v Sloveniji, proizvodnja pa se bo postopoma selila v države s cenejšo delovno silo," se je takrat kot kak ameriški velekapitalist šopiril predsednik uprave Preventa Jože Kozmus. In res, podjetje je začelo kukati v tujino. Korošci so po investicijah v Moldavijo začeli najprej vlagati v Bosno in na Hrvaško, nato v Španijo, Brazilijo, Maroko in na Kitajsko.
Do leta 2004 sta se v Preventu cedila med in mleko, nato nič več. Družba si je z razpršitvijo kapitalskih vložkov in s slabimi poslovnimi odločitvami nabrala za več kot 55 milijonov evrov dolgov. Od velikopoteznih načrtov je ostalo nekaj stečajev, prisilnih poravnav in veliko brezposelnih.
Zgodovina podjetja se je glede na uradno spletno stran (http://www.prevent.si/si/o-podjetju/zgodovina) ustavila leta 2008. Približno od takrat je slovenska veja Preventa v rokah dveh mož, Nijaza Hastorja in Janka Zakeršnika. Zadnji je v javnosti neuradno znan tudi kot eden od potencialnih naročnikov napada na nekdanjega novinarja, danes poslanca SDS, Mira Petka, ker naj bi ta pisal o njegovih dvomljivih poslih. Zaposleni v njegovih podjetjih vam bodo anonimno povedali, da je Zakeršnik zaradi svoje ljubezni do profita že marsikaterega garača pribil na socialno dno.
S svojim podjetjem EuroCity je Zakeršnik lastnik 52,14 odstotka podjetja Prevent Global, Hastor pa ima v tem podjetju skupaj s svojima podjetjema Prevent Halog in TBP 45,44-odstotni delež. Čeprav ima Zakeršnik večji lastniški delež, ima poslovne niti z evropsko avtomobilsko industrijo v rokah Hastor, saj prek njegovega podjetja Prevent DEV s sedežem v Nemčiji poteka 80 odstotkov poslov Preventa Globala. V Wolfsburgu živeči šef mednarodne verige si je z leti podredil vse člene, le Globala ne, in ko je večino tega v roke dobil Zakeršnik, se je razmerje med Wolfsburgom in Slovenj Gradcem začelo krhati.
K zaostritvi razmer v Preventu Globalu sta poleg svetovne gospodarske krize, ki je močno prizadela avtomobilsko industrijo, daleč največ prispevala največja lastnika. Prav malo jima je mar za 1300 šivilj, ki so jima nekoč prigarale bajne denarce. Uboge reve, še avtoceste, da bi agoniji ušle, nimajo.