1. november - dan spomina na mrtve

Za ta dan je značilno obiskovanje grobov in udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih in pokopališčih. Na praznik vseh svetih bodo maše po vseh slovenskih župnijah, popoldne pa bodo molitve za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih. V Sloveniji je 1. november postal državni praznik in se preimenoval v dan mrtvih po letu 1990 z zakonom o praznikih iz let 1989 in 1990. Sprva so se spominjali samo mučencev Cerkev se je sprva z javnim čaščenjem spominjala samo mučencev, ki so se jim pozneje pridružili tudi svetniki, ki niso bili mučenci. Ker je število mučencev naraščalo, se je Cerkev odločila za poseben spominski dan, ko naj bi se spominjali vseh mučencev skupaj. Tak dan je bil od začetka 7. stoletja dalje v Rimu 13. maj, papež Gregor IV. pa je dan prestavil na 1. november in naročil, da se v frankovski državi uvede ta praznik, kar se je leta 835 tudi zgodilo. V pravoslavni cerkvi ga še vedno obhajajo prvo nedeljo po binkoštih. "Vahti" Praznik, po ljudskem izročilu znan tudi kot vahti, je tesno povezan z dnevom vernih duš. Oba dneva po ljudskem izročilu še sredi 20. stoletja ohranjata šego povezano z obrednim kruhom. Gre za hlebčke (vahtiči, krapci), ki jih delijo otrokom in revežem na pokopališču ali pred cerkvijo. Ponekod pa otroci in reveži naredijo obhod po hišah, kjer dobijo v dar hlebčke v zahvalo za molitev, namenjeno rajnim. Omenjena šega, ki je še živa na Koroškem, pa tudi ponekod v Beneški Sloveniji in na Tolminskem, simbolizira obdarovanje vernih duš, ki so jim nekoč na predvečer na mizi puščali jedi in pijačo, medtem ko so se sami postili. Post, ki je bil v navadi vse od 14. stoletja je bil na slovenskem etničnem območju zelo strog.

Sicer pa je bil že po poganskem animističnem verovanju čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih. To je bilo obdobje dolgih noči, v katerem naj bi se duše umrlih vračale. V krščanstvu pa rajni pomenijo duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden gredo lahko v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih.

Na vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v četrtem stoletju Katoliška cerkev 1. novembra obhaja slovesni in zapovedani praznik vseh svetnikov. Na vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v četrtem stoletju, kasneje pa se je praznovanje razširilo tudi v zahodno cerkev.

Velik dan vere, upanja in ljubezni Praznik vseh svetih je izraz vere cerkve, da so poleg razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene vseh časov. Verniki tako menijo, da je ta praznik velik dan vere, upanja in ljubezni.

Sicer je dan spomina na mrtve v slovenski ljudski kulturi znan kot vsi sveti, ponekod tudi kot vahti. Prazniku so pripisovali velik pomen, kar dokazuje tudi post na predvečer praznika. Povezan pa je tudi z nekaterimi šegami, med drugim s pobiranjem obrednega kruha po hišah. O vseh svetih, ponekod pa tudi na dan vernih duš, 2. novembra, so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki se v različnih krajih imenujejo različno, najpogosteje pa prešice, vahtiči ali tudi samo hlebčki.