Sobota, 19. 8. 2017, 19.03
6 let, 7 mesecev
Špela iz Montane, ki živi med losi, divjimi purani, medvedi in pumami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,43
1
Ste gledali filma Reka poje mi in Jesenska pripoved? Dogajanje obeh je postavljeno v idilično okolje ameriške države Montana, kjer živi Slovenka Špela Pavlick. Tam je našla moža, ki se tako kot Brad Pitt v prvem od omenjenih filmov ukvarja z muharjenjem.
Špela Pavlick oz. takrat še Bertoncelj je odšla leta 2003 študirat v ZDA. Dve univerzi sta ji ponudili športno štipendijo, ki je pokrivala vse stroške šolanja, učnega gradiva in bivanja, saj so jo želeli v svoji univerzitetni smučarski ekipi.
Špela je bila namreč v najstniških letih članica slovenske smučarske B-reprezentance. Sanjala je o tem, da bo nekoč osvojila medaljo na olimpijskih igrah. Pri 16 letih ji je načrte prekrižala poškodba kolena, po kateri se ji ni uspelo vrniti v staro formo in napredovati v A-reprezentanco, zato je sprejela ponudbo za študij v Ameriki.
Medaljo na olimpijskih igrah je pozneje osvojila njena prijateljica Tina Maze, s katero sta v mladosti skupaj trenirali in nastopali v evropskem pokalu.
Špela je med enim od svojih obiskov Slovenije v Ljubljani po dolgih letih srečala Tino Maze, s katero sta v mladosti skupaj smučali.
Odsmučala čez lužo
Selitev za Špelo seveda ni pomenila konca smučanja, saj je športno štipendijo in vabilo v Ameriko dobila na podlagi uvrstitve na FIS-lestvici in dobrega povprečja ocen na maturi.
Ameriške državne univerze so razdeljene v posamezne divizije, v katerih tekmujejo njihove športne ekipe, tiste v bližini smučišč pa imajo poleg najbolj priljubljenih ameriških športov, kot so ameriški nogomet, košarka in bejzbol, tudi svoje smučarske ekipe.
Špela med smučanjem v Kanadi, severni sosedi Montane
Najbolj znana in najmočnejša je 1. divizija NCAA, v kateri je nastopala tudi Špela. Dobila je ponudbo dveh univerz, odločila pa se je za študij sociologije in španščine na državni univerzi Boise v Idahu.
Po dveh letih se je preselila v Bozeman in študij nadaljevala na državni univerzi v Montani. Tudi tam je bilo šolanje zanjo brezplačno, saj je nastopala za univerzitetno smučarsko ekipo.
Leta 2008 je diplomirala in se vpisala na podiplomski študij izobraževanja odraslih, štipendijo pa so ji ponudili za opravljanje vloge pomočnice trenerja smučarske ekipe.
Kolesarila vse do vzhodne obale
Smučanje pa ni edini šport, ki že od nekdaj navdušuje Špelo, je tudi strastna kolesarka. Poleti leta 2010 se je skupaj s prijateljema z univerze, hokejistom in igralcem bejzbola, s kolesom iz Montane odpravila proti Denverju v Koloradu, nato pa vse do New Yorka na vzhodni obali ZDA.
Poleti, ko ni snega, Špela smuči zamenja s kolesom. Leta 2010 je s prijateljema kolesarila iz Montane do New Yorka.
S seboj so vzeli le najnujnejšo opremo, ki so jo lahko spravili na kolo, na poti so bili dva meseca, spali pa so v kampih, na prostem v naravi ali pa na dvoriščih ljudi, ki so jim z veseljem odprli tudi vrata svojih domov. Na dan so prekolesarili od 130 do 160 kilometrov, tako da je bilo tudi precej naporno, a ta izkušnja je bila za vse neprecenljiva.
"Potovanje čez Ameriko je bilo življenjska izkušnja. Vsak dan posebej je bil nekaj norega. Kolesarjenje sploh ni bilo glavnega pomena – najbolj vznemirljivo je bilo poskušati preživeti, kampirati, se prhati in jesti," se spominja Špela.
Trenirala smučanje, poučevala španščino, delala z Indijanci …
Kako pa je bilo z delom v času študija? "Dokler imaš študentski vizum, lahko opravljaš samo dela, ki so plačana prek univerze ali pa neposredno povezana s tvojim študijem. Nisem mogla biti na primer natakarica."
Špela je trenirala smučanje in delala v športni trgovini na smučišču, učila je španščino, v času pripravništva pa delala za agencijo, ki se ukvarja s podporo indijanskemu prebivalstvu v Montani. Pomagala je pri razvoju programa za zgodnje opismenjevanje otrok, večinoma je delala v indijanskih rezervatih.
Spoznala bodočega moža in se preselila v Red Lodge
Družina Pavlick živi v mestu Red Lodge z okoli 2.000 prebivalci.
Svojega bodočega moža, Američana Chada Pavlicka, je spoznala prek smučanja, saj sta oba delala kot trenerja v smučarskem klubu. Po nekaj mesecih zveze se je Špela iz Bozemana preselila k njemu v mestece Red Lodge.
Leta 2013 sta se po enem letu skupnega bivanja odločila za poroko, in sicer v parku Yellowstone v ožjem družinskem krogu.
"Po koncu študija nisem imela več študentskega vizuma, s čimer sem izgubila tudi kakršnokoli možnost za delo. Po poroki sem si lahko poiskala zaposlitev in ni mi bilo treba več na vsake tri mesece potovati v Slovenijo." Pogoj za življenje v ZDA je dovoljenje za stalno prebivanje oz. zelena karta, ki omogoča delo. Špela se je morala za njeno pridobitev z možem udeležiti tudi intervjuja v Heleni, glavnem mestu Montane.
"Ni bilo kot v kakšnih filmih. Niso nama postavljali nobenih intimnih vprašanj. Mogoče zato, ker ima Montana tako malo prebivalcev in imigracija tu ni velik problem." Ker je že več kot dve leti poročena z državljanom ZDA, izpolnjuje pogoje za pridobitev ameriškega državljanstva, vendar se za zdaj še ni odločila za ta korak.
Špela in Chad sta se februarja 2013 poročila v narodnem parku Yellowstone. Zunaj je bilo -12 stopinj Celzija, med obredom pa sta se stepla dva mlada bizona. Na fotografiji sta mladoporočenca s starši.
"Delala bom, dokler mi ne odteče voda"
Špeli in Chadu se je pred tremi leti rodil sin James Marko, kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Čeprav ima Špela zdaj redno službo, ne bo imela porodniškega dopusta.
"Dobiš samo tri mesece neplačanega dopusta. V tem času ti krijejo zavarovanje, zagotovljeno pa imaš tudi vrnitev na svoje delovno mesto. Šalim se, da bom delala, dokler mi ne odteče voda, s škafom pod pisalno mizo. V Sloveniji se sploh ne zavedamo, kakšna ugodnost je eno leto porodniške. Tega ne cenimo dovolj."
Pomembno vlogo v družini ima pes Max, ki se odlično razume s Špelinim sinom Jamesom Markom.
Špela med pogovorom o družini omeni, da je pomemben del te tudi pes Max, ki je bil njen prvi "otrok".
"Ko je bil star šest mesecev, je z našega vrta prepodil losa. V Red Lodgeu ni nič nenavadnega, če na tvoj vrt zaidejo losi, medvedi, divji purani in celo pume, saj smo samo kakšnih 60 kilometrov oddaljeni od narodnega parka Yellowstone. Srne so mi tako letos pojedle že čisto vse rože."
Mož muhari v indijanskem rezervatu, ona dela z indijanskimi otroki
Zaposlena je kot socialna delavka, večinoma pa se ukvarja s socialno ogroženimi otroki iz indijanskih družin.
"Letos so me izbrali kot eno od treh socialnih delavk v regiji, ki se bo ukvarjala samo z indijanskimi primeri na sodišču. V Billingsu bodo namreč ustanovili šele tretje sodišče v ZDA, namenjeno obravnavi socialno ogroženih otrok izključno iz indijanskih družin. Tukaj je uzakonjeno, da se mora indijanske otroke in indijanske družine zaščititi. Obstajajo posebni zakoni, ki jih uporabljajo samo za indijanske, ne pa tudi belopolte otroke."
Njen mož je samozaposlen, ima podjetje, ki se ukvarja z vodenjem in učenjem muharjenja. Približno osem mesecev na leto je veliko odsoten od doma, saj je zaradi dela na reki Bighorn večinoma v rezervatu Crow. Hladnejši del leta družina Pavlick čim bolj izkoristi za užitke na snegu.
Ko je bil James Marko še dojenček, so ga na smučišču pazile mame otrok, ki so se učili smučanja. Trenirala sta jih Špela in Chad.
Navdušena nad lepoto narave, pogreša pa morje
Špelo je Montana najbolj navdušila z lepoto narave in neverjetnimi možnostmi za rekreacijo. Država je skoraj devetnajstkrat večja od Slovenije, ima pa samo milijon prebivalcev.
"Življenje v Montani je čisto drugačno kot v velikih ameriških mestih. Zelo je sproščeno, ljudem veliko več kot materialne dobrine pomenijo narava, rekreacija, šport. Ni takih družbenih pritiskov, kot so v Sloveniji. Ljudje imajo tukaj veliko večji osebni prostor. Tudi med čakanjem v vrsti stojijo bistveno bolj narazen, saj so navajeni na res veliko prostora. Divjina je tukaj res divjina. Ljudje se vsako leto izgubijo in jih ne najdejo."
Špelo je Montana očarala predvsem z neverjetno lepoto narave.
Kaj iz Slovenije pa najbolj pogreša? Predvsem morje in hrano, odgovarja.
Starši jo pogosto obiskujejo, vsaj enkrat na leto pridejo k njej in tudi Špela povprečno enkrat na leto pride v Slovenijo. Najraje poleti, da lahko skoči na morje, ali pa okoli božiča.
1