Slovenec v Riu de Janeiru: To je mesto, ki ga vzljubiš ali pa zasovražiš

Rok se ni težko odločil za selitev. Vedno je namreč rad spoznaval nove kraje in ljudi, zato selitev zanj ni pomenila nekega hudega stresa. Zadnja tri leta z ženo živita v Riu de Janeiru, prvi dve leti pa sta bivala v mestu Fortaleza na severovzhodu Brazilije.

Ukvarja se s trgovanjem z zeleno kavo, predvsem v segmentu tako imenovane specialty coffee. Za svoje naročnike poišče in kupi primerno kavo, nato pa poskrbi za prevoz kave od kmeta do vrat kupca. Gre za zelo pestro in zanimivo delo, pravi.

Naporno delo, v katerem mu uspe združiti najljubše stvari

Rok Fabjan zadnjih pet let živi v Braziliji. Foto: Linkedin Odkar je prišel v Brazilijo, je sicer počel že marsikaj. V prvih mesecih po prihodu ga je njegov profesor portugalščine povabil, da bi na njegovi šoli otroke poučeval angleščino. Rok priznava, da to delo kar malo pogreša. A ker ga od nekdaj privlačijo potenciali posameznih gospodarstev, se je kmalu vključil v tokove mednarodne trgovine.

"Naslednjih nekaj let sem tako kot svobodnjak pomagal pri internacionalizaciji podjetij. Dejansko se je tudi moja zgodba o kavi začela iz sodelovanja z enim večjih brazilskih izvoznikov, kjer sem imel priložnost od blizu spoznati trende iz sveta kave. Ko sem to povezal s pisanimi okusi specialty coffeeja, se mi je odprl svet novih izzivov in odločil sem se napisati novo poglavje. Delo je precej naporno, v njem pa mi uspe združiti meni najljubše stvari: stik z naravo, potovanja, spoznavanje in povezovanje ljudi, odkrivanje novih okusov in arom," poudarja.

Ustanovili so Slovensko-brazilsko gospodarsko zbornico

Rok, ki je po izobrazbi ekonomist, približno polovico časa preživi na poti ob iskanju primerne kave za svoje stranke in obiskovanju samih strank. Drugo polovico časa preživi v pisarni in laboratoriju ob izbiri primernih vrst kave. Prostega časa mu ne ostane prav veliko, se pa v njem potrudi spoznati kakšen nov kraj, pobegniti v naravo ter preživeti kakovosten čas z družino in prijatelji v Sloveniji in Braziliji.

Z nekaterimi slovenskimi in brazilskimi podjetniki so ustanovili tudi Slovensko-brazilsko gospodarsko zbornico (Slobraz), v kateri ponujaj pomoč pri internacionalizaciji podjetij. Tudi v ta namen porabi kar nekaj prostega časa.

Katere so glavne razlike med življenjem v Braziliji in Sloveniji?

Rio de Janeiro slovi po dolgih peščenih plažah. Foto: Reuters "Državi sta različnih velikosti, s popolnoma različno zgodovino, političnim sistemom, gospodarstvom, tako da se razlikujeta praktično v vsem. Ena večjih razlik je morda družbena neenakost oziroma delitev dohodka ter sprejemanje te različnosti. V Braziliji je popolnoma normalno, da nekdo zasluži stokrat več in da ima zaradi tega boljši avto, letalo, voznika in strežno osebje. Živi na 800 kvadratnih metrih v varni soseski, medtem ko natakar, ki mu streže kosilo, živi v revni četrti dve uri iz Ria, brez kanalizacije in hladilnika," pripoveduje Rok in dodaja:

"Tako je tukaj že nekaj stoletij oziroma odkar so Evropejci začeli pisati zakone. V Sloveniji je ta neenakost bistveno manj izrazita, saj prihaja šele v zadnjih desetletjih in je ljudje ne sprejemajo. Ta družbena neenakost je glavni razlog tudi za naslednjo razliko med sistemoma. Če obstaja v Evropi presežna ponudba kapitala, obstaja v Braziliji presežek delovne sile. Tako lahko tukaj srečamo številne poklice, ki jih je v Evropi že zamenjal kapital oziroma avtomatizacija, tukaj pa ta zamenjava poteka malo bolj počasi. Morda priložnost za še kakšno slovensko podjetje."

Mesto, ki ga vzljubiš ali pa zasovražiš

Mladenka je očarala vojake, ki so patruljirali na slavni plaži Copacabana. Foto: Reuters Rio de Janeiro je po njegovih besedah mesto, ki ga vzljubiš ali pa zasovražiš. Na dosegu roke imaš praktično vse, kar ti srce poželi: odlično kulinariko, ogromno sončnih dni, slikovito okolico s hribi in plažami ter čudovitimi sončnimi zahodi, ki omogoča izvajanje številnih športov, zabave, nakupovalna središča, poslovne priložnosti. Manjka le sneg. Prebivalci Ria oziroma Carioce so izjemno prijetni in družabni ljudje, ki z veseljem sklepajo nova prijateljstva.

Po drugi strani pa Rio postreže tudi z gostim prometom, veliko birokracije, višjo stopnjo kriminala in nečistočo, pojasnjuje Rok.

Zamujajo vsi

Roka je ob selitvi med drugim najbolj presenetilo, da je izgubil orientacijo, kar zadeva čas in tudi prostor. Fortaleza namreč leži tri stopinje pod ekvatorjem, zato je sonce ves dan visoko, potem pa nenadoma pade. Druga "malenkost", ki se je še vedno ni navadil, je brazilsko razumevanje točnosti. Odvisno od vrste srečanja je od 15 minut do nekaj ur zamude nekaj povsem sprejemljiva. Kolikor se spominja, v petih letih, odkar je v Braziliji, še nihče ni bil nikoli točen.

Izkazovanje čustev nekaj povsem običajnega

Brazilci se od Slovencev razlikujejo predvsem v izkazovanju čustev. Slovenci, predvsem navzven, delujemo precej bolj zadržani, ko srečamo družinskega člana ali prijateljico, so izlivi čustev prej izjema kot pravilo. Kar nikakor ne pomeni, da ga nismo veseli, le ne pokažemo tega toliko navzven. V Braziliji je to po Rokovih besedah del folklore. Le kadar gre za srečanje dveh pripadnikov moškega spola, ni izmenjave poljubov na lica, sicer pa je ta gesta izjemno prisotna tudi med ne tako bližnjimi.

Druga razlika je intenzivnost komunikacije in čustev ob družbenih dogodkih. Rok je študiral tudi na Finskem, kjer se je moral velikokrat ugrizniti v jezik, da ne bi govoril preveč in deloval vsiljivo. Tišina je bila nekaj čisto običajnega. V Braziliji je komunikacija ravno nasprotno izjemno intenzivna in marsikdo, ki ne pozna kulture, je, kot pravi Rok, začuden nad čustveno nabitostjo navadnega pogovora, v katerem je povsem običajno, če v skupini več ljudi govori, kot posluša.

Slabo javno zdravstvo

Veliko Brazilcev živi v revščini. Foto: Reuters "Moramo se zavedati, da je Slovenija zelo razvita država, medtem ko je Brazilija država v razvoju z velikimi socialnimi razlikami. Medtem ko sta šolstvo in zdravstvo v Sloveniji na zelo solidni ravni in dosegljivi vsem, sta v Braziliji aktualna najmanj dva paralelna svetova. V zdravstvu tako v enem storitev ponujajo javne, v drugem pa zasebne zdravstvene institucije. Storitev javnih je načeloma na precej slabi ravni, ampak recimo, da je za osnovno oskrbo poskrbljeno. Ko in če pridejo na vrsto," o brazilskem zdravstvu pravi Rok. 

Težavo vidi v tem, da so ponavadi zdravniki v teh bolnišnicah nizko plačani pripravniki, ki ko dosežejo neko raven kakovosti, odprejo zasebno ordinacijo, saj lahko tam zaslužijo nekajkrat več. Na drugi strani tako kakovost storitev na najboljših zasebnih klinikah dosega izjemno raven. Zasebne klinike so sicer na voljo tistim, ki vplačujejo v shemo katere izmed zasebnih zavarovalnih družb. Mesečni znesek je od petdeset do nekaj sto evrov in raste s kakovostjo paketa storitev in starostjo zavarovanca. Skladno z višino premije raste tudi kakovost storitve, a zdravil ponavadi zavarovanje ne krije.

Dva primera zaviranja razvoja države

Prebivalci favel med ropanjem tovornjaka, ki je zgorel v spopadu med tolpami. Foto: Reuters Brazilska birokracija je po Rokovih besedah gotovo ena izmed večjih preprek, tako v poslovnem kot zasebnem svetu. Poleg trkanja na prava vrata je ključnega pomena veliko vztrajnosti. V Braziliji je zelo priljubljena skovanka "custo Brasil" oziroma "strošek Brazilije". To uporabljajo za opis vseh težav, ki podražijo vsako investicijo in otežujejo gospodarski razvoj, povišujejo brezposelnost in utajo davkov. Ta strošek poviša ceno proizvodov za od 35 do 100 odstotkov v primerjavi z enakimi evropskimi proizvodi.

Ampak to, opozarja Rok, ne pomeni, da zato uvoz cveti. Tudi uvozni davki se gibljejo v teh stopnjah. Za lažje razumevanje daje dva konkretna primera "custo Brasil":

- Ob uvozu je za sprostitev blaga na letališču Galeão v Riu de Janeiru v povprečju potrebnih od sedem do deset dni. V Evropi in na Kitajskem je to praviloma rešeno v nekaj urah.

- Junija je za odprtje podjetja v Sloveniji potreboval štiri dni, v Braziliji pa potrebuješ od enega do pet mesecev, odvisno od panoge.

Med Riom in Ljubljano krajša razdalja kot med Dunajem in Ljubljano pred sto leti 

"V Evropi in Sloveniji sem večkrat letno, saj me nanju vežejo posel, družina in prijatelji, poleg tega pa se v Sloveniji vedno super počutim. V tem trenutku še ne delam načrtov na zalogo. Svet je iz dneva v dan manjši, bolj povezan. Relativno gledano je danes razdalja med Riom de Janeirom in Ljubljano precej krajša kot med Dunajem in Ljubljano pred sto leti. Komaj čakam, da vidim, kako bo s to razdaljo v prihodnjih letih," je sklenil Rok.