Ko spregovoriš po francosko, te vzamejo za svojega #video

Ana Gros je v tujini že sedem let. Igrala je na Madžarskem in Nemčiji in zdaj v Franciji. Velenje, Olimpija, Krim, madžarski Györ, nemški Thüringer in francoski Metz, kamor se je preselila pred tremi leti, so karierne postaje 25-letne rokometašice Ane Gros. Kariero je z veliko žlico začela zajemati že zelo zgodaj. Pri komaj 16 letih je za Olimpijo v enem od evropskih pokalov že zabila 51 golov. V tujino se je prvič podala tri leta pozneje. Tako na Madžarskem kot v Nemčiji in Franciji je postala prvakinja.

• Vse o svetovnem prvenstvu v rokometu
• Slovenci ugnali Ruse in se zavihteli v četrtfinale

Vstopnica v območje zaupanja je jezik

Odločitev o prestopu je morala sprejeti hitro. In ni ji žal, da se  je tako odločila, čeprav je morala izstopiti iz cone udobja znanega okolja in se podati v novo državo ter se potopiti v jezik, ki ga ni (po)znala.

A vedela je, da prihaja v prvenstvo močnih klubov, kjer ima velike možnosti za uspeh.

Kaj so torej temeljne razlike med Nemčijo in Francijo? "V Nemčiji nekega posebnega družabnega življenja ni, tujcev ne sprejemajo prav lahko. V Franciji pa so ljudje zelo odprti, tudi za tujce. Res pa je, da v Franciji ljudje, ko prideš, mislijo, da boš jezik nemudoma obvladal. Nočejo govoriti angleško. S tega vidika je bilo na začetku zelo težko, ampak sem se hitro naučila osnov, tako da sem se kmalu začela sporazumevati v francoščini. Tako vse postane veliko lažje."

Znamenitosti Metza z vodičko Ano Gros:

Dejstvo je, da Francozi prišleka začnejo veliko bolj ceniti, ko se nauči jezika: "Dokler ne govoriš francosko, te ljudje jemljejo nekoliko z rezervo, ne sprejmejo te popolnoma. Tudi s soigralkami smo se tesneje povezale, ko smo komunicirale v francoščini."

Francija je Ani Gros prirasla k srcu. Čeprav so od Ane nekateri pričakovali, da se bo jezika naučila v dveh mesecih, tako bliskovito ni šlo. Tri leta francoskega okolja pa so bila dovolj za zelo dobro raven.

"Slovnica mi občasno še dela težave. Delam napake, ampak s sporazumevanjem nimam težav," je zadovoljna slovenska reprezentantka, ki konec lanskega leta s soigralkami po šestih letih zaigrala na evropskem prvenstvu in premagala gostiteljico Švedsko.

Nekateri ne vedo nič, drugi so že bili v Sloveniji

Kako pa Francozi gledajo na Slovence? "Slovenci smo za Francoze 'Vzhod'. Po mojih izkušnjah nekateri vedo, kje je Slovenija, bili so že tudi pri nas, drugi pa sploh nimajo pojma, kje leži, kdo so naši sosedi. Tudi ljudje, ki so sicer razgledani in na primer delujejo v poslovnem svetu. Sem pa naletela tudi na Francoze, ki so že bili v Sloveniji in jim je bila zelo všeč ter so zatrdili, da jo bodo gotovo še obiskali."

Kakšni vozniki so Francozi in kaj ji gre na njihovih cestah na živce?

Vse, kar je poskusila, ji je bilo všeč

Če kdo, potem Francozi vedo, kaj, kako in kje se dobro je. Temu prikimava tudi Ana Gros, čeprav si večinoma kuha sama: "Tako vselej jem tisto, kar mi tedaj najbolj ustreza. Hrana je v Franciji sicer precej draga. Tu in tam si privoščim kakšno kosilo v restavraciji. Francozi so znani gurmani, jedi pripravljajo na svojstven način. Do zdaj še nisem imela prav nobene negativne izkušnje. Vse, kar sem poskusila, mi je bilo všeč, čeprav nisem izbirčna. Rada preizkušam nove stvari."

Poleg gosje paštete jo navdušujejo sladice. Tortice, čokoladni fondiji, sufleji … Tudi govedino znajo Francozi pripraviti na najboljši način, pravi.

O gosji pašteti, kavi in zabavi:

Najboljša na svojem položaju

Ana je ena od štirih slovenskih rokometašic, ki nastopajo v ligi prvakinj. Njen Metz se je uvrstil med 12 najboljših ekip, že čez nekaj dni bo začel napad na četrtfinale. Odlična slovenska levičarka je sedma strelka lige prvakinj, v zadnjih dveh sezonah pa so jo izbrali za najboljšo desno zunanjo igralko francoskega prvenstva.

Tako v klubu kot tudi v reprezentanci je ena od najpomembnejših igralk. Foto: Žiga Zupan/Sportida

"Raje plačajo manj, a zagotovo"

Športni vidik je torej za palec navzgor, organizacijsko-plačilni pa tudi: "Plača pride na dogovorjeni dan. Raje plačajo manj, ampak zagotovo, kot da bi razmetavali z denarjem in kupovali igralke, ki si jih ne morejo privoščiti. Raje ostajajo v okvirjih s sprejemljivimi številkami. Če vidijo, da je igralka predraga, jo raje pustijo, da odide drugam."

V organizacijski strukturi klubov pa je tudi bistvena razlika med Nemčijo in Francijo. "V Nemčiji dekleta ob rokometu ali delajo ali študirajo, zato so večinoma polprofesionalke. V Franciji, kjer sicer mlade resda še študirajo, pa se rokometašice s športom v resnici ukvarjajo poklicno. V Franciji so vsekakor boljši plačilni pogoji," je pojasnila Grosova.

Na igrišče v krilih

Rokometašice Metza od drugih zasedb razlikuje posebna oprava. Igrajo namreč v krilu, pri čemer so edinstvene.

"Priznati moram, da mi je bilo na začetku igrati v krilu precej čudno. Sčasoma sem se navadila, s soigralkami nam je to postalo nekaj vsakdanjega. Predvsem predsednik in navijači so nad tem navdušeni.

Pravijo, da smo kot edina ekipa, ki igra v krilih, bolj ženstvene in posebne. Nam se to zdi malo smešno, a tako je. Igrati v krilu ni posebej drugače, saj gre za zelo elastičen material, pod krilom pa so tudi hlačke, tako da je občutek zelo podoben kot sicer," je pojasnila Ana.

Po evropski naslov

Kdor je na svojem položaju v krogu najboljših v Evropi, ima najvišje cilje. Tudi Ana. Biti najboljša v ligi prvakinj: "To je eden od ciljev kariere. Realno bomo z reprezentanco težko osvojili kakšno medaljo na velikem tekmovanju. Čeprav ni nemogoče. Zato pa bi ligo prvakinj vsaj enkrat rada osvojila s klubom." Z Metzem ali bo poskusila kje drugje? Odgovor je bil le skrivnosten nasmešek.