Nedelja, 9. 4. 2017, 12.51
7 let, 1 mesec
Ajda Stina z džez petjem iz Domžal v Boston
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
8
Domžalčanka Ajda Stina Turek že tretje leto študira v Bostonu, kjer letos končuje šesti semester na fakulteti Berklee College of Music. Študij džez petja v ZDA so ji omogočile različne štipendije, finančno podporo ji nudijo tudi starši. Šolanje v tujini predstavlja ogromen finančni zalogaj, a pravi, da ji je študij čez lužo ogromno dal.
"Tu je vse drugače kot doma. Najbolj pogrešam kofetkanje ob Ljubljanici, kjer lahko ob kavi brez problema sediš več ur, pa te nihče nikamor ne podi. V Ameriki tega ni. Američani so precej delavni ljudje in med tednom si redkokdaj privoščijo posedanje ob kavi. Tudi ko greš v restavracijo na kosilo, se pričakuje, da poješ v pol ure in odideš. Natakar ti račun prinese takoj, ko vidi, da končuješ, včasih ti krožnik vzame, še preden je prazen," razlaga Ajda.
Boston je študentsko mesto, Američani pa izjemno komunikativni ljudje
Ajda Stina letos končuje šesti semester študija džez petja na Berkleejevi univerzi v Bostonu.
A s časom se vsega privadiš, pravi Ajda. Precej lažje ji je bilo tudi zato, ker je Boston mesto študentov z vsega sveta in zato spominja na evropska mesta, ki so ji še posebej pri srcu. "V kampusu živi toliko različnih ljudi, zato včasih pozabim, da sem dejansko v Ameriki."
Dodaja, da ni imela težav s spoznavanjem novih ljudi, saj so Američani zelo odprti ljudje. Tudi komunikativni so precej bolj kot Slovenci. V Bostonu si neznanci brez problema izmenjajo stik, v Sloveniji te kdo že grdo pogleda, če ga le ogovoriš, meni Ajda. Življenje v študentskem kampusu prinaša mešanico kultur. Ljudje so si med seboj zelo različni, a le redkokdaj kdo koga obsoja po videzu, materialnem statusu, glasbenem okusu ali veroizpovedi.
"Berkleejevo univerzo obiskujejo študentje z vsega sveta, zato včasih nimam občutka, da sem v Ameriki."
"Prvi dan, ko sem pred tremi leti prišla v Boston, je zame predstavljal veliko kulturno spremembo. Na ulici pred stanovanjem je okrog mene zaplesal fant in mi zapel pesem, ki si jo je izmišljal kar sproti. V takšnih situacijah se lahko le smejiš. Američani so pač odprti ljudje in tudi, če ti je sprva takšen način komunikacije tuj in neprijeten, se ga hitro privadiš. Kljub vsemu niso vsiljivi in najbrž je ravno to tisto, kar ustvarja sproščeno vzdušje."
Jezik ji ne predstavlja večje ovire, saj se angleščine uči že od malega. Zagotovo bi bilo mnogo težje, če bi študirala v državi, katere jezika ne bi govorila. Pravi, da je težko le, kadar je utrujena, saj takrat še v slovenščini težko razmišlja. V pogovor v angleščini jo sili tudi študentsko delo, pri katerem je v nenehnem stiku z Američani.
Najbolj pogreša domačo kuhinjo
Tipična študentska večerja na zahvalni dan
O hrani Ajda ne razlaga z navdušenjem, saj je ta daleč od domače slovenske kuhinje tako po kakovosti kot po okusu. Mleko nima pravega okusa, jajca so preveč rumena, kruh ni kruh, še celo kava je daleč od prave turške kave. Sladkor je skorajda obvezen dodatek, tako da je iskanje artiklov brez dodanega sladkorja misija nemogoče. Kot edino prednost omenja pitno vodo, saj ni pričakovala, da jo bo lahko pila kar iz pipe.
Ker zelo pogreša kuhinjo svojih staršev in babice, če le utegne, stopi za štedilnik. Pravi pa tudi, da po vsakem obisku Slovenije v Boston odpotuje s kovčkom, polnim izdelkov slovenske hrane.
Vsakič, ko se iz Slovenije vrača v Boston, si s seboj pelje manjši kovček hrane. Vedno se najde mesto za turško kavo, paštete, cedevito, čokolino in viki kremo.
Za leto študija okoli 38 tisoč evrov
Ajda trenutno v ZDA končuje šesti semester dodiplomskega študija, pri katerem je osredotočena predvsem na Jazz Performance. Poleg petja jo veseli tudi nastopanje v muziklih. Ker še ne ve točno, kaj bi rada počela v življenju, si pušča odprte vse možnosti. Ob študiju opravlja še študentsko delo v pisarni za organizacijo sestankov in dogodkov v sklopu fakultete. Pravi, da je plača dobra, vendar lahko kot tuja študentka dela največ petnajst ur na teden.
Ko govori o študiju, se ji zdi, da tuji študentje šolanje dojemajo bolj resno kot Američani. Pa ne zato, ker ga domačini ne bi znali ceniti, ampak zato, ker drugačnega načina študija kakor plačljivega ne poznajo. In tu ne gre za nekaj tisoč evrov, saj lahko letni strošek študija znaša okrog 38 tisoč evrov. V Ameriki je običajno, da starši varčujejo za študij svojih otrok že od malih nog, zato potem pri njihovih dvajsetih letih ta strošek ne pride tako nenadoma.
Such Long Time Ago je Ajdina avtorska pesem, ki je nastala med študijem v Bostonu.
"Večina tujih študentov na študij v Ameriki pred leti sploh ni pomislila. Zato to predstavlja ogromen finančni zalogaj. Sama prejemam Berkleejevo štipendijo, v Sloveniji me štipendirata AS fundacija in ministrstvo za kulturo. Brez teh štipendij preprosto ne bi šlo, hkrati pa mi pomagata še starša," dodaja.
Prosti čas lahko v Ameriki hitro postane luksuz
Boston in Ljubljano, kaj šele njene rodne Domžale, je težko primerjati. Ajda v tem ameriškem mestu pogreša predvsem možnost umika v naravo, saj se mora za to odpraviti zunaj mestnega središča, kjer pa je mogoče najti res lepo pokrajino. V predmestju Bostona imajo sicer park Boston Common in tudi sprehajalne poti ob reki Charles so lepo urejene, kjer rada teče, tako kot veliko domačinov.
Boston res ni tako zelen kot Ljubljana, a se tudi tam najde prostor v naravi, razlaga.
Aktivno preživljanje prostega časa lahko v Ameriki predstavlja velik finančen zalogaj. Ni tako kot v Sloveniji, kjer imaš na voljo različne dejavnosti po precej dostopnih cenah. Če želita dva v kino in se tradicionalno ne odrečeta kokicam in kokakoli, račun večera hitro nanese okrog 30 evrov.
Svetla plat univerze je tudi ta, da študentom omogoča veliko brezplačnih koncertov. Vsak teden lahko izkoristi zastonj vstopnico za Boston Symphony Orkester v Boston Symphony Hallu. Gre za koncerte klasične glasbe, ki lahko stanejo tudi sto evrov in več. Brezplačni pa so tudi vsi koncerti, ki jih organizira fakulteta.
Ena izmed prednosti študija so tudi brezplačne vstopnice za koncerte klasične glasbe. Na fotografiji je skupaj s cimrom Vidom.
Nikakor ne more mimo tekem bejzbola. Pravi, da je sama obiskala zgolj eno, saj ni preveč zagreta športna navijačica, a je bila to zanjo vseeno zelo zanimiva izkušnja. Tudi s takšnimi dogodki spoznavaš ameriško kulturo. Čeprav je res, da pet ur sediš na stolu, lahko medtem opazuješ zelo različne ljudi. Najpomembnejše pri celotni zadevi je to, da zapravljaš denar, razlaga v smehu.
Na takšnih tekmah namreč mrgoli stojnic s pijačo, vročimi hrenovkami in sladkorno peno. Gledalci tekmo spremljajo bolj pasivno, glavni namen so hrana, pijača in druženje. Na štadionu se mešata vonj cvrtja in pečenja in ko zapustiš tekmo, gre ta vonj s teboj.
V Slovenijo se vrača dvakrat letno
Za obisk domovine ima vedno rezervirane božične praznike in poletja, ta čas izkoristi za druženje s sorodniki in prijatelji, pa tudi za nastope. Kot pravi, moraš v tem poslu zagrabiti vsako priložnost, zato domov nikoli ne pride zgolj na dopust. Enkrat ali dvakrat letno pa Ajdo v Bostonu presenetijo tudi njeni starši.
V enem izmed bostonskih parkov
Biti v naravi je ena izmed reči, ki jih od doma najbolj pogreša.
Med izletom na Floridi
Noč čarovnic je lani praznovala skupaj s starši in njeno cimro.
Ajda si ne želi postavljati določenih ciljev, saj ve, da se lahko v enem letu veliko spremeni. O nadaljevanju študija pa razmišlja predvsem o Londonu, Barceloni ali morda celo New Yorku.
Poleg džez petja jo vse bolj veseli tudi nastopanje v muziklih.
Ajda na eni izmed bostonskih odprtih tržnic
8