Ponedeljek, 26. 7. 2010, 8.48
10 let, 4 mesece
Tržni evangeliji
Ali si lahko res? No, zadeve so približno takšne: pri teh testih ne gre za nič drugega kot inscenacijo hipotetičnih razmer "kaj bi bilo, če …" Najpomembneje je, da nisi neumen in si ne postaviš previsokih meril, kajti potem je vse skupaj brez zveze. Karkoli že počneš, trg moraš prepričati, da mu bodo lahko banke še naprej vdano služile. Banke imajo potemtakem v razmerju do trga instrumentalno funkcijo. V zadnji instanci ne gre za banke, ampak trg.
Toda ali ni to nekakšno kvazireligiozno razmerje? Temu trgu se običajno pripisujejo skorajda božanski atributi. Nekoliko svobodna interpretacija tržnih evangelijev po Miltonu Friedmanu bi se lahko glasila takole: trg sam vse najbolje ve in zna odpraviti vse težave in patologije, le svobodo mu je treba dati, kar z drugimi besedami pomeni, naj se vlade ne vmešavajo vanj. Banke so pri tem v vlogi svečenikov.
Neoliberalne interpretacije postanejo še bolj zabavne, ko začnejo, kot po navadi prvih kristjanov, za ponazoritev uporabljati primere iz zdravniške prakse: zdravnik svojega bolnika lepo pouči, kaj vse mora početi, da bo ostal zdrav, na primer ne sme piti, kaditi, se drogirati, uživati mora zdravo prehrano, se gibati itd. Če bolnik vse to upošteva, preprosto ne more imeti težav, če pa ne, se pojavi "kriza", za katero prav gotovo ni odgovoren zdravnik.
Težava neoliberalcev je, da izhajajo iz nekakšnega prav patološko izčiščenega položaja: na eni strani trg, na drugi banke, na tretji pa absolutno racionalni igralci. Iz razmerij, v katerih se ti členi artikulirajo, potem deducirajo tržne zakone. Ti zakoni so seveda veljavni, dokler veljajo za ta točno definirani sistem, se pravi, dokler ostaja vse skupaj vezano na abstrakcijo oziroma zaprto v znanstveni laboratorij. Ko pa jih poskušajo prenesti navzven, nastanejo težave. Če bi se kdo od njih malce potrudil in prebral tudi kakšno delo s področja humanističnih ved, bi izvedel, da človek ni samo racionalno, ampak tudi precej iracionalno bitje. Poleg tega razen nekaj hipohondrov in morda kakšne nosečnice (pa še ta skoraj gotovo na skrivaj vsaj malce goljufa) nihče ne upošteva zdravnikovih navodil.
Kar je dobro za trg, je dobro za državo in s tem tudi državljane. Skratka, pri tej enačbi je postalo že kar nevarno samoumevno, da so državljani nujno nekaj drugotnega, nekaj, kar lahko očitno počaka in potrpi.
Toda vse skupaj je mogoče interpretirati tudi radikalno drugače. Recimo tako, da so zakoni trga človeški zakoni oziroma zakoni človeka. S temi zakoni je človek v nekem trenutku trg šele konstituiral, namreč z namenom, da bi si uredil in poenostavil življenje. To pa pomeni, da glavna skrb države ni trg, ampak nekaj drugega, na primer njeni državljani. Trg je v najboljšem primeru zgolj sredstvo, nikoli cilj.