Četrtek, 18. 6. 2026, 18.44
3 tedne, 1 dan
Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD zdrsnila na 49. mesto. Janša: Čaka nas precej težko delo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
Slovenija je izgubila tri mesta na lestvici konkurenčnosti IMD.
Slovenija se je na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami uvrstila na 49. mesto in v primerjavi z lani nazadovala za tri mesta. Najboljšo uvrstitev je država zabeležila na področju infrastrukture, najslabšo pa na področju poslovne učinkovitosti. Najbolj je uvrstitev poslabšalo področje vladne učinkovitosti. Pri krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva nas čaka precej težko delo, je padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti ob prihodu na vrh EU v Bruslju komentiral predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je ocenil, da se na tokratnem zasedanju Evropskega sveta premalo pozornosti posveča konkurenčnosti.
Kot je spomnil Janez Janša, ki se mudi na dvodnevnem zasedanju voditeljev držav in vlad članic EU, je eden od bistvenih poudarkov koalicijske pogodbe nove vlade uspešna Slovenija. "Prvi pogoj za uspešno Slovenijo je to, da okrepimo konkurenčnost našega gospodarstva, in tukaj nas čaka precej težko delo," je ocenil premier.
Janša se je dotaknil tudi dnevnega reda tokratnega zasedanja voditeljev EU. Prepričan je, da so nekatere ključne teme za EU, kot so proračun za prihodnje sedemletno obdobje, konkurenčnost EU in razmere na notranjem trgu, še vedno preveč v ozadju.
Janša: Jasno je, da imamo dva konflikta, ampak ne smemo pozabiti, da mora biti Evropa gospodarsko močna
"Jasno je, da imamo tukaj dva vojaška konflikta na dveh straneh, s tem, da je vojna v Ukrajini v bistvu evropska vojna. Ampak kljub temu ne smemo pozabiti, da mora biti Evropa gospodarsko močna," je dejal. Ob tem je poudaril, da tudi napori za namenjanje več sredstev za obrambo lahko pridejo le iz močnega gospodarstva.
"Pri krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva nas čaka precej težko delo," je dejal Janez Janša.
Na vrhu lestvice Singapur, Hongkong in Švica
Na vrh lestvice se uvrščajo Singapur, Hongkong in Švica, ki se obenem stabilno uvrščajo na najvišja mesta pri vladni učinkovitosti. Letos so si mesta izmenjali – Singapur je napredoval na več področjih, predvsem pri poslovni učinkovitosti, Hongkong je uspešen v vseh štirih sklopih, Švica pa je zdrsnila s prvega na tretje mesto zaradi občutnega poslabšanja gospodarske uspešnosti, ki je bila posledica poslabšanja tokov neposrednih investicij, je navedla Uršič.
Švica je zdrsnila s prvega na tretje mesto.
Od šestega do devetega mesta se uvrščajo države EU – Danska, Irska, Nizozemska in Švedska. Uvrstitev je poslabšalo 15 držav EU, najbolj Litva in Romunija. Na deseto mesto so se povzpele ZDA, k čemur je prispevalo izboljšanje razpoloženja med menedžerji, na 12. mesto pa Kitajska. Pet držav EU je zadržalo uvrstitev, med njimi Hrvaška, ki je na 53. mestu. Sedem držav je uvrstitev izboljšalo, najbolj Poljska, ki se je povzpela za 11 mest na 41. mesto.
Raziskava IMD razvršča sposobnost držav, da ohranjajo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih v okviru štirih stebrov – gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični podatki, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji, ki so jo v Sloveniji izvedli marca, v predvolilnem obdobju, je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.
Mednarodna trgovina ostaja slovenska prednost
V stebru gospodarska uspešnost je Slovenija padla za pet mest na 42. mesto. Poslabšanje je posledica padca v podsklopu domače gospodarstvo na 56. mesto, in sicer zaradi upočasnitve gospodarske rasti in slabše odpornosti gospodarstva proti ciklom. Izboljšanje se je na tem področju pokazalo v rasti bruto investicij podjetij in indeksu ekonomske kompleksnosti. V podsklopu cene je država padla na 22. mesto, predvsem zaradi višjih cen najema stanovanj, poslovnih prostorov in bencina.
"Na področju mednarodne trgovine smo pridobili dve mesti in se povzpeli na osmo mesto. To področje je zgodovinsko naša konkurenčna prednost," je povedala Uršič.
Sonja Uršič
V podsklopu mednarodne investicije je država zadržala 58. mesto. "Stanje neposrednih tujih investicij je bistveno nižje kot v sosednjih ali višegrajskih državah, podjetja so močno poslabšala oceno glede nevarnosti relokacije poslovnih aktivnosti iz Slovenije, tu smo padli za 30 mest na 65. mesto," je opozorila.
V podsklopu zaposlenost se je država uvrstila na 40. mesto, mesto bolje kot lani. "Nižje se uvrščamo pri kazalniku delež delovno aktivnih v prebivalstvu, ki se zaradi staranja zmanjšuje, bolje se uvrščamo pri stopnji brezposelnosti," je dejala.
Največji padec pri vladni učinkovitosti
V stebru vladna učinkovitost je Slovenija zabeležila največji padec, za sedem mest na 55. mesto. Slabše se je uvrstila v vseh podstebrih, razen pri davčni politiki, pri kateri se podatki nanašajo na predlani in pri kateri je konkurenčna prednost nizka obdavčitev dohodkov pravnih oseb, slabost pa visoka obdavčitev dela.
Največji padci so bili po anketnih kazalnikih pri poslovni zakonodaji (61. mesto) in znotraj nje pri učinkovitosti upravljanja podjetij v državni lasti (67. mesto), zaposlovanju tujcev (55. mesto) in vladnem protekcionizmu (50. mesto).
V tem, kako podjetja vidijo ustreznost investicijskih spodbud za uvajanje umetne inteligence, se je država uvrstila na 51. mesto.
Konkurenčne slabosti ostajajo delovna zakonodaja (67. mesto), pri čemer so podjetja po besedah Sonje Uršič verjetno upoštevala lansko uvedbo zimskega regresa in povišanje minimalne plače.
Na področju vladne učinkovitosti je bil drugi največji padec v podstebru javne finance (53. mesto) zaradi zvišanja javnofinančnega primanjkljaja. Pri institucionalnem okviru je država poslabšala uvrstitev za tri mesta na 48. mesto. "Učinkovita pravna država ne pomeni le, da imamo ustrezne zakone, ampak da jih tudi učinkovito izvajamo," je pojasnila Uršič. Pri družbenem okvirju, kjer se je zgodovinsko uvrščala visoko, je Slovenija padla za pet mest na 25. mesto.
Padec pri poslovni učinkovitosti
V stebru poslovna učinkovitost je država padla za eno mesto na 56. mesto. Padec v podstebru produktivnost in učinkovitost za devet mest po besedah Mateje Drnovšek kaže, da se je Slovenija oddaljila od vodilnih držav.
"Nominalno je bila zabeležena rast produktivnosti, vendar sorazmerno premalo, da bi to lahko bila naša konkurenčna prednost," je dejala. Pri trgu dela objektivni kazalniki ostajajo sorazmerno stabilni.
Močno so se poslabšale zaznave menedžerjev z vidika razpoložljivosti usposobljene delovne sile (55. mesto).
Dolgotrajna slabost ostaja na področju učinkovitosti nadzornih svetov pri spremljanju uprav podjetij (69. mesto). Kot že v zadnjih desetih letih položaj Slovenije na lestvici poslovne učinkovitosti poslabšuje predvsem ocena menedžerjev glede odnosov in vrednot v družbi (65. mesto).
Infrastruktura ostaja najbolje ocenjen steber
V stebru infrastruktura se je uvrstitev izboljšala za eno mesto na 38. mesto. Najbolj se je izboljšal podsklop osnovna infrastruktura (48. mesto), pri zdravju in okolju je uvrstitev stagnirala, na področju tehnološke in znanstvene infrastrukture ter izobraževanja pa se je poslabšala.
"Izziv na področju znanstvene infrastrukture je predvsem pretvorba raziskovalnih dosežkov v gospodarsko vrednost, inovacije in visoko tehnološko rast podjetij," je poudarila Drnovšek.
Med ključnimi izzivi produktivnost, inovacije in javne finance
Med glavnimi razvojnimi izzivi Slovenije, ki izhajajo iz ugotovitev te raziskave, sta Uršič in Drnovšek našteli učinkovito, predvidljivo in zaupanja vredno institucionalno okolje, izboljšanje kakovosti javne porabe in zagotavljanje fiskalne vzdržnosti, prehod v inovacijsko podprto rast in dvig produktivnosti, digitalno preobrazbo, uvajanje inovacij in novih poslovnih modelov, človeški kapital, demografijo in izobraževanje ter zelene, energetske in družbene pogoje konkurenčnosti.
Združenje Manager: Zdrs je resen opomin
Na uvrstitev so se odzvali tudi v Združenju Manager, kjer menijo, da zdrs Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD ni presenečenje, je pa ponoven resen opomin, kaj bi morali kot država spremeniti, če želimo še naprej zagotavljati ali izboljšati raven blaginje v Sloveniji. Konkurenčnost ni nekaj abstraktnega, temveč neposredni vir financiranja družbene blaginje, so poudarili. V gospodarstvu že leta opozarjajo na iste sistemske zavore, ki so v zaostrenih globalnih razmerah še bolj opazne, so danes sporočili iz združenja.
"Želeli bi si, da politični odločevalci sporočila rezultatov lestvice IMD ali vsakoletnega poročila o razvoju urada za makroekonomske analize in razvoj razumejo kot kažipot za snovanje politik in ukrepov, od katerih je odvisna naša prihodnost," so zapisali. Konkurenčnost po njihovih besedah namreč ni le statistični podatek ali nekaj abstraktnega, temveč neposredni vir financiranja družbene blaginje – od zdravstva, šolstva in socialne države naprej.
Brez višje produktivnosti ni višjih plač
"Ključno pri tem bo, da ustvarjamo več, zato moramo sprejemati ukrepe, ki bodo Sloveniji omogočili premik iz družbe rok v družbo znanja, torej v panoge z visoko dodano vrednostjo," so poudarili.
Dokler bomo ignorirali dejstvo, da z visoko obremenitvijo visokokvalificiranega dela odvračamo ključne mednarodno konkurenčne razvojne kadre in destimuliramo tiste, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost, gospodarskega preboja ne moremo pričakovati, saj s tem dolgoročno zaviramo lasten razvoj, so prepričani.
Podjetja po njihovih besedah še posebej v današnjem nestabilnem in negotovem svetu za svoje uspešno poslovanje in razvoj potrebujejo predvsem stabilnost in odzivnost namesto nenehnih administrativnih ovir in nepredvidljivih zakonodajnih sprememb.
"Če želimo doseči višje plače in višji življenjski standard, moramo razumeti, da oboje izhaja izključno iz višje produktivnosti. Brez boljšega poslovnega okolja ter brez ciljnih spodbud za digitalizacijo, avtomatizacijo ter investicije v raziskave in razvoj bomo ostali ujeti v povprečju ali vedno bolj nazadovali," so opozorili.
Predvsem pa Slovenija na ravni vseh sistemov potrebuje skupno vizijo in cilj, ki bo bistveno pomembnejši od dnevnih političnih delitev ali tega, kdo je trenutno na oblasti. Ne gre več za razpravo o ideološkem modelu, temveč za odločitev med razvojem in stagnacijo, so dodali.
GZS: Vladi predlagamo, naj se takoj loti davčne razbremenitve dela in podjetij
V Gospodarski zbornici Slovenije pa padec vidijo kot opozorilo, da potrebujemo razvojni dogovor in takojšnje ukrepe. Vladi predlagajo, naj se takoj loti davčne razbremenitve dela in podjetij, zagotovi konkurenčnejše cene energije, pospeši zaposlovanje tujcev in skrajša postopke.
