Četrtek, 18. 6. 2026, 4.00
1 mesec
Odhajajo iz države. Znano je, zakaj se to dogaja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,66
Medtem ko evropski bogataši zaradi nižjih davkov iščejo nova bivališča zunaj Evrope, ameriški bogataši zaradi političnih razlogov ali želje po potovanju po svetu brez ameriškega potnega lista prihajajo v Evropo. Fotografija je simbolična.
Politične negotovosti, davčne obremenitve in varnostni pomisleki spodbujajo vse več bogatih posameznikov k izseljevanju. Po ocenah raziskovalnega podjetja New World Wealth se je lani iz svojih matičnih držav izselilo več kot 140 tisoč milijonarjev, kar je rekord. Letos se pričakuje povečanje na 165 tisoč.
Negotovost narašča, in to tudi med bogatimi. Tisti, ki si lahko privoščijo selitev v tujino zaradi nižjih davkov ali večje osebne varnosti, se vse bolj sprašujejo, kje lahko najdejo dolgoročno stabilnost.
Panoga naložbenih migracij cveti
Številne vlade so zelo zainteresirane za sprejem bogatih in usposobljenih tujcev. Poleg tega je na voljo vse več svetovalcev, ki bogatim pomagajo pri selitvi, piše britanski medij The Economist.
Posel teh svetovalcev cveti. Raziskovalni inštitut IMI ocenjuje, da bo industrija naložbenih migracij, ki svetuje tako bogatim potencialnim izseljencem kot vladam, ki iščejo naložbe in usposobljene delavce, do leta 2025 ustvarila 40 milijard dolarjev (34,5 milijarde evrov) prihodkov. To bi bilo dvakrat več kot leta 2019.
Dubaj je bil do vojne proti Iranu magnet za bogate
IMI je naštel več kot 1.200 podjetij, ki ponujajo storitve na področju naložbenih migracij. Mednje spadajo odvetniške pisarne, ponudniki nepremičnin ali investicijskih skladov, povezanih z državljanstvom ali prebivališčem, in revizorji.
Dubaj je bil do izraelsko-ameriške vojne proti Iranu prava vaba za bogataše z vsega sveta.
Do iranskih napadov na zalivske države je bil Dubaj priljubljena destinacija in dom hitro rastočega števila milijonarjev. Odvetnik za priseljevanje opisuje emirate kot Walmart panoge – z neštetimi ponudniki in izjemno konkurenčnimi cenami.
Za premožne posameznike, zlasti iz svetovnega Juga, je Dubaj še posebej privlačen. To vključuje veliko bogatašev iz Južne Azije, pa tudi iz Nigerije ter zaradi vojno razdejanih Sirije in Libanona.
Vse več evropskih bogatašev se zanima za izselitev
V zadnjem času narašča zanimanje za izseljevanje tudi med bogataši na Zahodu. Številni britanski bogataši so se tako začeli zanimati za izseljevanje po pandemiji. Lani so se prijavili na 23 programov naložbenih migracij, ki jih ponujajo tuje vlade, vključno z ameriškim programom EB-5 ter programi iz Grenade in Tajske.
Po pandemiji se je povečalo zanimanje britanskih bogatašev za izselitev v druge države.
V drugih evropskih državah je vzrok za zaskrbljenost davek na premoženje. Svetovalno podjetje Henley & Partners vsako leto objavlja seznam držav, iz katerih milijonarji bežijo in v katere se priseljujejo. Lani so bile Francija, Nemčija in Španija prvič med državami, ki so izgubile več bogatih prebivalcev, kot so jih pridobile.
Ameriški bogataši pogledujejo proti Evropi
Največja preobrazba pa se dogaja v ZDA, kjer živi več kot tretjina najbogatejših ljudi na svetu, kažejo podatki nepremičninske družbe Knight Frank.
"ZDA so iz nišnega trga postale najpomembnejši trg," pravi Ronald Klasko, odvetnik iz Filadelfije. Ko je leta 2024 opazil, da vse več Američanov išče nasvet glede tujega državljanstva in pravic do prebivanja, je ustanovil Exodus Migration, svetovalno podjetje za naložbene migracije.
Nekateri ameriški bogataši tudi iz političnih razlogov iščejo prebivališče v drugih državah.
Po njegovih besedah večino njegovih strank zanima selitev v Evropo. Razlog: Zaskrbljeni so zaradi političnih razmer v ZDA, iščejo alternativno bivališče ali želijo potovati po svetu brez ameriškega potnega lista.
Tudi ZDA so še vedno zaželene za tuje bogataše
Kljub takim pomislekom in dejstvu, da je državljanom nekaterih držav vstop v ZDA zavrnjen, država še naprej privablja številne bogate tujce. Povpraševanje po programu EB-5, ki zahteva minimalno naložbo v višini 800 tisoč dolarjev (okoli 690 tisoč evrov) v državi, je veliko.
Vendar pa bi to lahko bilo tudi posledica dejstva, da naj bi se minimalni znesek naložbe v začetku prihodnjega leta povečal na približno 900 tisoč dolarjev (776 tisoč evrov).
Trumpova zlata kartica ni tako zaželena
Medtem odvetniki poročajo o zelo nizkem povpraševanju po vizumu za vstop v ZDA, imenovanem Trumpova zlata kartica. Stane milijon ameriških dolarjev (860 tisoč evrov) na družinskega člana, njena pravna podlaga pa ni jasna.
Trumpova zlata kartica naj bi spodletela. Na fotografiji: ameriški minister za trgovino Howard Lutnick na predstavitvi kartice v Beli hiši.
Kljub temu se veliko držav želi pridružiti temu trendu, na primer Sveti Vincent in Grenadine v Karibih so decembra napovedali, da bodo uvedli program državljanstva prek naložb. Uzbekistan, Maldivi in Nauru so prav tako naročili Henleyju, naj oblikuje in razvije podobne programe.
Španija se je ohladila
Toda tudi bogati včasih ugotovijo, da se lahko topel sprejem ohladi. Januarja lani je Španija – nekoč priljubljena destinacija – ukinila svoj program dovoljenj za prebivanje za naložbo v višini 500 tisoč evrov, da bi omejila špekulacije z nepremičninami.
Aprila je Evropsko sodišče razsodilo, da malteški program naložb za državljanstvo za tuje podjetnike (ta je v letih po svojem sprejetju postal zelo priljubljen), krši pravo EU, ker je skomercializiral državljanstvo.
Države postajajo bolj previdne, koga spuščajo čez mejo
Aprila letos je Argentina odpovedala razpis za program naložbenih migracij, ki je bil objavljen šele decembra lani in za katerega je zanimanje izrazilo enajst podjetij. Portugalska je prejšnji mesec podaljšala čakalno dobo za državljanstvo za večino priseljencev s petih na deset let.
Malta, ki je članica EU, je ponujala t. i. zlati potni list: malteško državljanstvo v zameno za naložbo. Za ta program je Sodišče EU razsodilo, da ni v skladu z evropsko zakonodajo. Malta je program preoblikovala tako, da lahko posameznik dobi državljanstvo, če v državi zakonito živi od 12 do 36 mesecev, v tem času pa vlaga na Malti. Na fotografiji: La Valletta.
Številne vlade se soočajo s pritiskom, da poostrijo skrbni pregled v svojih programih državljanstva in stalnega prebivališča, ugotavlja odvetnik Klasko.
Ključno vprašanje je: "Ali država pozna ozadje ljudi, ki jim izdaja potne liste?" Z drugimi besedami, geopolitična negotovost ni le skrb bogatih. Toda številne države so pripravljene sprejeti te posameznike in prav toliko svetovalcev je pripravljenih, da jim pomagajo pri sprejemanju odločitev, še piše The Economist.
