Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
6. 9. 2011,
12.54

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 6. 9. 2011, 12.54

7 let, 3 mesece

"Sem popoln individualist"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Erazem Pintar nima sanj in neuresničenih želja, saj, kot pravi, poskrbi, da se oboje hipoma realizira. Zakaj se distancira od svoje javne podobe in zakaj je vredno spremljati prenose nogometnih tekem?

Za katerega izmed vaših talentov menite, da je med ljudmi najmanj razširjen in zato toliko bolj cenjen? Verjetno to, da znam zelo hitro oceniti ljudi, njihov značaj in poteze, ki sledijo. To me v mnogo situacijah na različnih področjih postavlja korak pred okolico, kar olajša celo vrsto stvari. Sicer pa sem mnenja, da nas uveljavljajo bolj lastnosti kot talenti. Talenti so v sodobni družbi, ki smo jo uspeli kastrirati na vse oblike naravnih selekcij, močno zanemarjena stvar. Na žalost, verjetno. Kaj si po tenisu, glasbi in elektroniki še želite poskusiti, pa do zdaj niste našli pravega trenutka? Stvari, ki ste jih našteli, so le delček stvari, ki sem jih počel in ki jih počnem. Nimam sanj in nimam neuresničenih želja. Ene in druge hipoma pobijem z njihovo realizacijo. Princip sicer ni tako dober, kot je slišati. Ima vrsto nezaželenih stranskih učinkov. V javnosti obstaja neka javna podoba o Erazmu B. Pintarju. O čem se ljudje najbolj motijo o vas? Ljudje, kot sem jaz, s svojo javno podobo nimajo nič. Publika je pač željna bebastih novic o nekih cepcih in mediji jim to servirajo. Tisti, ki resnično želijo kaj vedeti o meni, mojih razmišljanjih in idejah, to najdejo na www.erazem.com ali pa kupijo mojo knjigo oz. kakšen CD. Večina ljudi je za kaj takega prelena in raje naseda negativnim nebulozam polpismenih kvazinovinarjev, katerih uredniki se ubadajo z eksistenčnimi težavami medija, za katerega delajo ... in posledično s svojimi. Ste v medijih že kdaj zasledili kakšne neverjetne zgodbe o sebi? Se spomnite najbolj neverjetnega trača o sebi in ali ste se takrat odzvali ali zadevo ignorirali? V poslovnih krogih sem nekega pokvarjenega, skorumpiranega in škodoželjnega novinarja celo tožil. Pozneje sem tožbo opustil. Prvič zato, ker pri nas sodstvo absolutno ne deluje (razen v primerih banalnih prekrškov), drugič pa zato, ker če se prepiraš s popolnim idiotom, pride čas, ko nihče več ne opazi razlike. V osebnih krogih medijem niti ni treba objaviti kakšne velike laži. Dovolj je že to, da ljudem vržejo pod nos, da se ima nekdo dobro, da nima težav in da življenje uporablja za to, čemur je namenjeno: da ga živi! Laži potem ob splošnem zgražanju naštrikajo primitivni komentatorji, ki jim je pametovanje na forumih način, kako se otresti lastnih kompleksov, resne krize identitete in obupa nad tem, da se jim v življenju resnično nič ne dogaja. Kakorkoli, na spletu obstaja rubrika "Resnice o lažeh" (www.erazem.com/resnice.htm), kjer sem pojasnil nekaj največjih bedarij, ki so bile napisane o meni. Zdite se mi tip človeka, ki sodi med goreče športne navijače. To drži? Kateri je vaš klub? Kateri šport raje doživljate v živo na terenu in katerega na malih zaslonih? Haha, sem goreč športnik in niti slučajno navijač. Navijaštva kot takega nisem nikoli razumel, čeprav nimam nič proti njemu. Samo ni zame. Za to sta potrebna vsaj kanček črednega nagona in sposobnost poistovetenja z nekom drugim. Z obema omenjenima lastnostma so mi pri vzgoji prizanesli. Sem popoln individualist na vseh področjih, tudi v športu. Nisem timski človek. V timu zdržim samo, če ga vodim, pa še tam ne ponujam nobene demokracije. To seveda, predvsem poslovno, ne pomeni, da me ne zanimajo mnenja drugih (to govorim zato, ker smo tipično okolje, kjer se termin demokracija vsakodnevno zlorablja), še kako me! Zanimajo namreč. Samo upoštevam jih samo, če to sam želim. Po televiziji gledam samo tenis, redko boks, včasih smučanje. V živo si rad ogledam košarko. Prenosi nogometa so mi všeč samo zato, ker je takrat nešteto finih dam samih ... Kako si napolnite baterije po napornih dneh? To se mi zdi trapast kliše. Ne počutim se tako, kot da se polnim in praznim, saj nisem brivnik. Sem kot neke vrste perpetomobile, ves čas v pogonu, energije mi nikoli ne zmanjka. Malo spim, veliko delam, imam ogromno dejavnosti. Če sem utrujen, se uležem, grem v savno ali na masažo, če sem lačen, jem, če sem žejen, pijem. Mislim, da so te sodobne ideologije, ki jih bebasti mediji širijo med ljudmi v smislu antistresa, različnih meditacij, raznovrstnih regeneracij in vitalizacij, navadno marketinško sranje. Ljudje imajo preveč časa, preleni so, da bi delali ali se ukvarjali s športom, in se potem ukvarjajo sami s sabo in mistiko vseh vrst. Navaden drek! Ko smo že pri napornih dneh. Kakšne so vaše noči, odkar imate pri hiši malo bitje? Še vedno spite po štiri ure na noč ali se je ta številka celo zmanjšala? Verjetno imava s Tejo srečo, vendar je Lev za zdaj res priden. Je in spi. Tudi če je uro ali dve buden, ne joka. Podnevi se doji na vsake tri ure, ponoči na vsake štiri, skratka za zdaj je vse v redu. Pred leti ste se ukvarjali tudi s pisanjem poezije, proze ... Še kaj postorite v tej literarni smeri? Ne, ta hip ne. Takoj, ko bom imel nekaj trenutkov časa – upam, da bo to po 20. septembru, ko s Tejo načrtujeva teden dni na čolnu –, nameravam končati drugo knjigo, naslednji "prozni" projekt pa je dokončanje in kompletiranje knjige aforizmov. Na nekaj straneh se dogovarjam tudi o ponovnem pisanju kolumn, pa pravzaprav ta hip nimam časa, da bi to kolesje sam porinil malo naprej. Počasi. Na kaj (če izvzameva družino) ste v življenju najbolj ponosni? Na to, da pravzaprav ne potrebujem občutka, da bi moral biti na karkoli posebej ponosen. Ponos je dvorezen meč, dobro je, če imaš ponosen karakter, malo manj, če si (pre)ponosen na stvari, ki jih narediš. To te obremenjuje. Lahko postaneš zagrizen, kar je ena najslabših lastnosti dejavnih ljudi. Prave ljudi tako ali tako osrečuje samo kreacija, kreacija pa je pot, in ne cilj. Mogoče bi bili ljudje in s tem svet boljši, če bi bili ponosni na prisotnost in moč kreacije, ne pa na dosežene cilje. Kateri je za vas medij prihodnosti in zakaj? V enem od mojih podjetij smo bili prvi ponudniki ATX-sistema (predhodnik interneta) v Sloveniji in pozneje tudi eden prvih ponudnikov interneta, tako da verjetno ni težko uganiti, v kaj verjamem. Verjetno pa nas čaka še cela vrsta novih sistemov in funkcionalnosti, predvsem na mobilnem področju. Če boš čez leta želel medij v papirni obliki, si ga boš vsekakor moral stiskati sam. Menda vsako leto del decembra preživite na Tajskem ... Je apartma tudi letos že rezerviran, letalska vozovnica kupljena ...? Letos bom ta izlet skrajšal, saj bom pogrešal Tejo in Leva, verjetno bomo z nekaj prijatelji odšli samo za kakšen teden, pa še to ni 100-odstotno. Odvisno od časa, dela, poslov ...

Ne spreglejte