Radovan Žerjav: Moramo se "zmeniti"!

To opozarja novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Nekdanji prometni minister bo "zagrizel" v gospodarsko področje, kjer se podjetja vse bolj potapljajo, število brezposelnih raste, naša bonitetna ocena pa pada in pada … Slovenija nujno potrebuje spremembe in nov gospodarski zagon! "Verjamem in želim, da bo v socialnem dialogu sprejemanja nujnih sprememb prevladala moč argumenta, ne pa argument moči ali argument ljudi na cesti," pravi Žerjav. Vztraja, da je gospodarska diplomacija pod njegovo "roko", od gospodarskih predstavnikov v tujini pa pričakuje rezultate. O propadli prodaji Mercatorja meni, da Agrokor ni strateški partner za najboljšega soseda. Aukn (Agencija za upravljanje kapitalskih naložb) pa ni odigral svoje vloge, zato so mu šteti dnevi …

Pred volitvami ste zagovarjali odprtost za vse možne koalicije, po decembrski volilni nedelji ste takoj obrnili ploščo. Zakaj?

Pred volitvami sem velikokrat povedal, da bo treba sodelovati. SLS je to sodelovanje kazala ves čas prejšnjega mandata, mi smo zelo odprto sodelovali s strankami koalicije, tudi takrat, ko ni bilo lahko, če se spomnimo samo pokojninske reforme … Bil sem pripravljen sodelovati z vsemi in bi tudi sodeloval. V danem trenutku pa se je bilo treba odločiti tako ali drugače. Odločili smo se tako, kot smo se! Stranka je bila enotna pri tej odločitvi, ni bilo problemov, ni bilo razdvojenosti. Rekli smo, da ne bomo šli v morebitno Jankovićevo vlado, nismo pa zavrnili sodelovanja. Odločili smo se, da z njim ne gremo v koalicijo. Sam sem bil skoraj prepričan, da se bo zgodila levosredinska koalicija. Po "tistem" dogodku ni bilo druge možnosti kot sprejeti odločitev za vstop v neko drugo koalicijo.

Bili ste minister za promet, zdaj ste minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Je to vaša odločitev ali rezultat koalicijskega kupčkanja? Niso bili redki, ki so vas videli v vlogi ministra za infrastrukturo in prostor …

Ko so se začeli pogovori za sestavo vlade, sem imel le dva cilja, ki bi ju bilo treba zasledovati. Prvi je bil ta, da bi bili vsi predsedniki strank v vladi, in drugi, da bi upoštevali naše kompetence. Sam sem magister kemijske tehnologije in sem štirinajst let delal v gospodarstvu. Še najbolj blizu moje formalne izobrazbe bi bilo ministrstvo za okolje in prostor. Tega ni več, ministrstvo se je razdelilo, da bi poiskali boljšo učinkovitost pri delovanju vsakega posameznega dela nekdanjega ministrstva in na koncu tudi skupaj … Ker je okolje zdaj pod kmetijskim ministrstvom, sam pa nisem strokovnjak, da bi prevzel to ministrstvo, sem ocenil in se potem odločil za gospodarsko ministrstvo, kjer imam izkušnje iz gospodarstva. To je bila povsem moja odločitev glede resorja. Po mojem pa je tudi dobro, da kdaj pa kdaj to ministrstvo vodi tudi kakšen inženir. Več ali manj smo imeli ekonomiste in profesorje, mislim, da je takšno kolobarjenje med ekonomisti in inženirji tudi za ministrstvo dobro.

Ste zadovoljni s koalicijsko pogodbo in koalicijskim razrezom ministrstev?

Ko se pet partnerjev pogovarja in išče kompromise znotraj svojih programov, to ni vedno preprosto. Lahko rečem, da sem s tistim, kar smo mi govorili pred volitvami oziroma kar je bilo zapisano v našem delovnem načrtu, ne bom rekel, da je stoodstotno tako, kot smo imeli zapisano, zagotovo pa v devetdesetih odstotkih podpisana koalicijska pogodba sledi našemu delovnemu načrtu. Zadovoljen sem glede izbire ministrov, nekatere poznamo bolj, nekatere manj, želim si, da bomo dobra ekipa, in zlasti, da bomo bolj operativni kot naši predhodniki.

To vas sprašujem zato, ker je gospodarska diplomacija pod vašim resorjem v koalicijski pogodbi, vaš ministrski kolega za zunanje zadeve Karl Erjavec pa še vedno trmoglavi, da mora ostati na zunanjem ministrstvu. Ni to zametek prvega koalicijskega "sporčka"?

Jaz se zagotovo ne bom spuščal v konflikte. Dejstvo je, da je koalicijska pogodba ustava koalicije, ki smo jo vsi podpisali in se z njo strinjamo. Velja pa dogovor, da se koalicijska pogodba lahko spreminja le ob soglasju vseh petih partnerjev. Verjamem, da bomo ta zaplet hitro rešili, jaz ga ne vidim kot zaplet … Če koalicija meni, da je prva prioriteta spodbujanje gospodarske rasti, je gospodarska diplomacija eden od pomembnih vzvodov tudi za dosego tega cilja. Če se koncentriramo, in to se bomo morali, na izvoz, na privabljanje tujih naložbenikov, je gospodarska diplomacija tista, ki mora to zagotavljati.

Vztrajate, da je pod vašim resorjem?

Tudi na GZS verjamejo, da bi bilo dobro, da so gospodarski atašeji v sklopu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da torej živijo z gospodarstvom, so z njim v neprestanem stiku … Konec koncev tudi dnevno ali mesečno na mizo prinesejo kakšen rezultat za katero od slovenskih podjetij. Mi ne potrebujemo diplomacije, ki se bo šla veliki protokol, seveda potrebujemo tudi politično diplomacijo, ampak gospodarska je vendarle nekaj drugega. Od gospodarskih predstavnikov na konzularnih predstavništvih in veleposlaništvih v tujini pričakujemo rezultate!

Jih zdaj ni bilo toliko, kot jih bi lahko bilo?

Govorim na osnovi informacij, ki jih imam, in na osnovi gospodarstva, ki zatrjuje, da bi se dalo na tem področju narediti več. Poglejte primer Madžarske, naš lanski izvoz v to državo je bil pol milijarde evrov, v Avstrijo smo izvozili trikrat več, v Italijo štirikrat, na Hrvaško pa dvakrat več. Madžarska pa je kar desetmilijonski trg, kar dva milijona večji od avstrijskega. Povejte mi en razlog, zakaj smo na madžarskem tako neuspešni?

Zanemarili smo Madžarsko …

Pred nosom imamo velik trg, da ne govorim o Daljnem vzhodu, državah BRIC-a , ampak onstran meje imamo veliko priložnost, pa je to samo en kamenček v mozaiku. Trdim, da se da narediti več. Če bo ostalo tako, kot je zapisano v koalicijski pogodbi, bom od gospodarske diplomacije zahteval veliko.

Rebalans proračuna bo prvi preizkus trdnosti koalicije. Napovedi o skoraj osemstomilijonskem prihranku v letošnji državni blagajni so za številne misija nemogoče! Vaš odgovor?

Ja, bo velika preizkušnja, sam pa ne vidim, da bi bil to problem koalicije. Da bi rebalans pomenil nevarnost za krhanje odnosov v koaliciji. To ne bo tako, ker se preprosto vsi koalicijski partnerji zavedamo, da to moramo storiti. Stanje je, kakršno je, naša naloga pa je, da v tem trenutku, dokler rebalans ne bo prišel na mizo, vsem v državi povemo, da se varčevanja preprosto moramo lotiti. Druge izbire preprosto nimamo, ne moremo v nedogled trošiti nečesa, česar nimamo in nismo ustvarili. Ne moremo trošiti tisto, kar bomo šele ustvarili v prihodnosti. Treba je narediti rez, ki ne bo prijeten in popularen. Če tega ne bomo storili, se nam lahko začnejo dogajati stvari kot v nekaterih drugih državah. Slišali smo opozorilo iz Bruslja, dnevno dobivamo takšne in drugačne signale, s katerimi nam na lep način žugajo – Slovenija naredite korake naprej … Znotraj rebalansa, ki je že v pripravi, morajo biti upoštevani tudi ukrepi za razbremenitev gospodarstva. Ne strinjam se, da je treba rebalans skrpati za silo, absolutno znižati porabo, ampak potem je treba tudi vedeti, da gospodarstvo potrebuje pomoč, da bomo na srednji rok povečali tudi prihodke proračuna. Gospodarstvu moramo dati možnost, da zadiha. Nekaj predlogov je, pa že dvigujejo prah, čeprav še ni ničesar konkretnega …Treba je počakati in v strpnem dialogu opraviti s socialnimi partnerji in jim prikazati sliko, kakršna je, in tudi morebitne posledice nečesa ne bomo sprejeli.

Ste v tem vsesplošnem varčevanju pripravljeni zategniti pasove tudi ministri? Ste pripravljeni svoje plače znižati za pet ali deset odstotkov?

Mislim, da štiriodstotno znižanje ministrskih plač velja že od prejšnje Pahorjeve vlade …

Sprašujem vas kot člana nove vlade?

Ministri ne bodo problem!

Bi vi to predlagali – in verjamete, da bi vlada sprejela vaš predlog – in tako dali dober zgled državljanom in državljankam?

Če bo to pomagalo, ne vidim problema.

Kaj je največji slovenski problem? Vse več ljudi je na cesti, konkurenčnost Slovenije je vse nižja, tako kot tudi bonitetna ocena naše države … Luči na koncu tunela kar ni videti. Kako obrniti ta negativni trend?

Problem je gospodarska rast. Napovedi so tako črne, da naj bi spet zabredli v recesijo in bo gospodarska rast negativna. Kako spodbuditi gospodarsko rast? Zagotovo je treba razbremeniti gospodarstvo v okvirih javnofinančne sprejemljivosti, drugi element, za katerega ne potrebujemo denarja, pa so birokratske ovire, ki jih je treba odpraviti in so konec koncev za gospodarstvo posledično tudi finančna obremenitev. Slovenija pa se mora tudi bolj odpreti tujim naložbam, tako za velike infrastrukturne projekte kot druge projekte.

Kako pretrgati popkovino nezaupanja tujih naložbenikov do Slovenije? Pri nas se tujih naložb otepamo kot hudič križa. Kako bolj pritegniti tujce?

Z ugodnim poslovnih okoljem. Z okoljem, ki bo konkurenčno. Saj veste, da zdaj slovenski podjetniki zaradi nekonkurenčnega poslovnega okolja iščejo izzive in priložnosti čez mejo. Tudi v Avstriji, pa Italiji … Moramo ustvariti konkurenčnejše pogoje, ker drugače ne bo nič! Če se je motor ustavil, ga je treba podmazati! In ta finančna mast oziroma olje je zlasti finančna razbremenitev gospodarstva. Tudi pri stroških dela. Da bomo dokazali najprej slovenskim podjetnikom, da izboljšujemo poslovno okolje, ne gre skrbeti. Tujci zelo spremljajo, kaj se dogaja pri nas. Ko bodo videli, da je naše poslovno okolje primerljivo z drugimi v EU, bodo zagotovo prišli. Denar gre tja, kjer se lahko najbolj oplemeniti. Če bo poslovno okolje v Sloveniji takšno, da se bo denar najbolj oplemenitil, glede na to, da smo na nekem strateškem delu Evrope (V. in X. vseevropski transportni koridor), ne vidim, zakaj tuji investitorji ne bi prišli.

Kako to doseči na kratek rok? Kdaj lahko pričakujemo prvi paket ukrepov?

Prvi gospodarski paket mora biti zaobjet tudi v rebalansu proračuna, skratka rebalans mora vsebovati prve ukrepe za boljše poslovno okolje. Ne bo šlo drugače. Verjamem, da bodo rebalans spremljale tudi spremembe zakonov, ki bodo omogočile boljše poslovno okolje. Želim, da bi rebalans obravnavali že na marčevski seji, ne vem pa, ali je to realno mogoče. Na mojem ministrstvu bomo storili vse, da bo to narejeno … Razrez na našem ministrstvu glede rebalansa še ni narejen.

Socialna kapica je ena od novosti, ki jih napoveduje nova vlada. Pri sindikatih je že naletela na kritike, češ da naj bi najbolj prizadel najrevnejše, državna blagajna bi izgubila, premožnejši pa "malenkost" pridobili. Tako kažejo prvi izračuni …

V koalicijski pogodbi je napisana tudi sprememba dohodninske lestvice. V tem ukrepu ni zapisano vse! Zagotovo je namen vlade, da se breme krize porazdeli enako, da tisti, ki imajo več, prispevajo več, tisti, ki imajo manj, pa prispevajo manj. Ta cilj bomo zagotovo zasledovali. Vseh nujnih ukrepov nismo zapisali v koalicijsko pogodbo.

Ostajajo skrita očem javnosti?

Poglejte, v pogajanjih moraš imeti kakšnega jokerja ali škisa v rokavu, da lahko kaj odigraš. Verjamem in želim, da bo v socialnem dialogu prevladala moč argumenta, ne pa argument moči ali argument ljudi na cesti. Gre za to državo, za vse nas, in prav je, da se v hiši doma "zmenimo", preden pride v hišo kdo drug kot prisilni upravitelj.

V teh dneh se je odvrtel Mercator, prodaja je propadla, Agrokor je ostal praznih rok, če se ne motim, niste bili najbolj zagreti, da bi hrvaški koncern prevzel Mercator. Se vam ne zdi, da je že deveti neuspeli poskus prodaje Mercatorja znova vrgel neko temno luč na Slovenijo, na transparentnost postopkov prodajanja tako velikega sistema, kot je Mercator?

Mercator je pomembno podjetje, ne govorim pa, da je strateškega pomena za Slovenijo. Zavedam se, da na kratek in dolg rok ne more ostati slovenski. Preprosto zato, ker domačega kapitala za to ni, da bi lahko ostal v slovenskih rokah. Kot lastnika pa nas seveda mora zanimati, komu bomo Mercator prodali. Kakšna je strategija tega novega lastnika? Kakšna so ozadja, kakšno bo financiranje in jamstvo, kakšna je poslovna logika potencialnega tujega lastnika do Mercatorja? Zakaj? Zlasti zato, ker nas ne zanima samo naložba v Mercator, ampak tudi kaj je v ozadju tega trgovca. Ko človek prodaja, ga vedno zanimajo čisto ekonomska in tudi vsebinska vprašanja. Jaz nisem proti prodaji Mercatorja, vsekakor bo treba zdajšnji položaj razrešiti. Sem za to, da za Mercator najdemo pravega strateškega partnerja. Enega od velikih evropskih trgovcev. Ne verjamem, da se ne najde trgovec, ki bi prek Mercatorja "startal" na zahodni Balkan. Predvsem v tej smeri bi morali razmišljati glede prihodnosti Mercatorja. To bi bila optimalna rešitev.

Niste zaupali oziroma ne zaupate Agrokorju?

Agrokor ni strateški partner za Mercator. Oni imajo svojo poslovno filozofijo, ki jo želijo speljati, mi pa moramo gledati na sebe in na svojo državo. Tega nam nihče ne sme zameriti, če mi pač razmišljamo s svojo glavo, imamo svojo strategijo in želimo za Mercatorjeve zaposlene, za zaposlene v živilskopredelovalni verigi, pa za slovenske kmete in za ključni cilj zvišanje samooskrbe s hrano imeti jasne relacije tudi v prihodnje, ne pa samo za dve, tri leta.

Kje zdaj najti rešitev za trikotnik Pivovarna Laško-Mercator-banke?

Ključno vprašanje pri tem je, kako rešiti problem NLB. To je največji problem. Jaz upam, da bomo vsi skupaj našli rešitev v dokapitalizaciji, pa ne z državnim denarjem, ampak da se poišče strateški partner ali KBC ali nekdo drug. Če se prodaja Mercatorja v nekem času ne bo zgodila, bo pač dokapitalizacija NLB za okoli 150 milijonov evrov višja!

Ste med politiki, ki bi s tresočo roko prodajali ali razprodajali državno premoženje?

Do tega vprašanja se je treba obnašati odgovorno. Nisem za to, da bi zdaj, ko se je ta generacija znašla v krizi, v kateri se bo treba marsičemu odreči, kar po dolgem in po čez prodajali, ne glede na pogoje in ne glede na to, kdo bi kaj kupil, kar čez noč razprodali. V eni ihti! Vse ne more ostati v državni lasti, v slovenskih rokah.

Kaj bi vi zadržali?

V koalicijski pogodbi piše 25 odstotkov plus delnica v finančnih institucijah, pa da se zadrži infrastruktura, o vsem drugem se lahko pogovarjamo. Če se najdejo v tem hipu strateški partnerji, ki bodo ponudili sprejemljivo ceno, čeprav čas za prodajo ni pravi, potem ne vidim razlogov, da bi se odločili proti prodaji.

So Auknu šteti dnevi?

Zagotovo bo treba vse skupaj drugače organizirati, že iz tega razloga, ker imamo kup agencij, ki se ukvarjajo s takšnimi ali drugačnimi naložbami, lastnino in državo … Po mojem bo treba poiskati neke sinergije, kakšen bo dokončen organigram, pa še ni dorečeno, ker je, preprosto povedano, treba narediti še nekatere analize. Aukn, takšen kot je, pa ni odigral svoje vloge!