Sreda, 2. 12. 2015, 21.17
10 mesecev, 2 tedna
Lastnik s tablo opozarja na sveče, ki padajo s strehe. Je storil dovolj?
Ali opozorilo na pločniku, da s strehe letijo sveče, lastnika javne površine odveže odgovornosti, če se komu kaj zgodi ob neupoštevanju opozoril? Preberite, kaj pravi pravna stroka.
Spoštovani, osebi, ki se poškoduje pri padcu na poledenelem pločniku ali zaradi padca snega/sveč s strehe, skladno s pravili odškodninskega prava pripada pravična denarna odškodnina.
Za pločnike ob državnih cestah zunaj naselij je dolžnost izvajanja zimske službe na državi. Občina oziroma država za potrebe vzdrževanja javnih površin (tudi pločnikov) z izvajalcem zimske službe sklene pogodbo, na podlagi katere je izvajalec zimske službe odgovoren za redno vzdrževanje.
Če pločnik ni ustrezno očiščen oziroma vzdrževan, kar povzroči padec in posledično poškodbo, sta tako občina (oziroma država) kot tudi podjetje, ki je odgovorno za vzdrževanje tega pločnika, odškodninsko odgovorna.
Iz tega razloga je dolžan poskrbeti za ustrezno konstrukcijo strehe (npr. ustrezen naklon strehe, namestitev snegobranov) in tudi na druge načine poskrbeti, da sneg/sveče ne bi povzročale škode ob morebitnem padcu na javno površino.
V okvir previdnostnih ukrepov seveda spada tudi namestitev table, ki opozarja na možnost padca snega/sveč s strehe stavbe.
Namestitev take table je namreč samo eden od ukrepov, ki jih je dolžan lastnik stavbe oziroma upravljavec javne infrastrukture izvesti, da poskrbi za varen prehod pešcev po pločniku.
Če bi torej lastnik stavbe/upravljavec javne infrastrukture zgolj namestil opozorilno tablo, ne bi pa na primer pločnika redno čistil, odstranil ledenih sveč in snega, posipal površine s peskom ali soljo, bi bil še vedno odškodninsko odgovoren.
Tudi od oškodovanca se namreč pričakuje določena skrbnost v primeru zimskih razmer: upoštevati mora table, ki opozarjajo na nevarnost, biti mora primerno obut in oblečen, gibati se mora s primerno hitrostjo …
Če oškodovanec splošnih napotkov, ki veljajo v primeru zimskih razmer, ne upošteva, govorimo o tem, da je prispeval k nastanku škodnega dogodka. V takem primeru mu pripada sorazmerno nižja odškodnina.
Vse to zato, ker se kazenska odgovornost vzpostavi le v primerih, ko gre za hujše posege v človekovo telo, zdravje in premoženje.
Obstaja tudi precejšnja možnost, da bi bil lastnik stavbe/upravljavec javne infrastrukture za določen dogodek odškodninsko odgovoren, v kazenskem postopku pa bi bil oproščen.
Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.