Kako kupiti/najeti: Študentsko sobo

Medtem ko se cene mesečnih najemnin sob v študentskih domovih gibljejo od slabih 50 pa vse do 130 evrov, cena je odvisna od velikosti sobe, števila oseb v sobi in starosti študentskega doma, pa so najemnine pri zasebnikih precej višje. Za dvo- ali troposteljno sobo (brez stroškov) je treba odšteti vsaj sto evrov na osebo, če pa želite v sobi kraljevati sami, boste morali v žep seči še globlje. Pri zasebnikih boste namreč za enoposteljno sobo odšteli od 150 do 300 evrov. Najemnine pri zasebnikih so najvišje v Ljubljani, medtem ko lahko v drugih univerzitetnih mestih do študentske postelje pridete tudi ceneje. V Mariboru lahko denimo enoposteljno sobo dobite že za 130 evrov na mesec (brez stroškov). Nekateri zasebniki sicer nudijo tudi možnost subvencije. Večina ne ve, kje se lotiti iskanja V posredovalnici sob m2 opažajo, da večina študentov ne ve, kje iskati sobo oziroma stanovanje. Na trgu namreč obstaja vrsta posredovalnic sob, ki so namenjene predvsem oddaji stanovanj zaposlenim in zato so temu primerne (višje) tudi cene. Socialna svetovalka Maša Goriup iz Zavoda Študentska svetovalnica študentom zato svetuje, da se pri iskanju sob oziroma stanovanj v prvi vrsti obrnejo na spletne iskalnike. "Obstaja nekaj študentskih posredovalnic sob, študenti pa lahko iščejo tudi po drugih oglasnikih, predvsem tistih s slikami." Študentom svetuje, naj se pri iskanju ne omejijo le na enoposteljne sobe v bližini fakultet, saj lahko namestitev, ki ima dobro avtobusno povezavo in je cenejša, dobijo tudi nekoliko stran. Preprodaja odločb za študentski dom – še vedno aktualen "projekt" Prav višje cene pri zasebnikih pa so vzpostavile "trg preprodaje odločb za študentski dom". Na forumih, oglasnih deskah in na spletnih straneh tako lahko zasledimo številne oglase, v katerih študentje bodisi prodajajo bodisi kupujejo odločbo za študentski dom. Da je ta "projekt" še vedno aktualen, nam je potrdila tudi direktorica javnega zavoda Študentski domovi v Ljubljani Ksenija Preželj. Kot je povedala, na Zavodu dobijo več anonimnih prijav, prijav stanovalcev in staršev. Okoli deset kršiteljev letno izselijo, večina pa se izseli sama, ker ne mara težav. "Največ težav je z absolventi in tistimi, ki se začasno preselijo k nekomu in imajo za vsak slučaj še sobo." Cene odločb so različne. Nekateri sobe oddajajo zastonj in pri tem nimajo dodatnega zaslužka, večina pa, ob plačilu položnice za bivanje v študentskem domu, dodatno zahteva še od 20 do 40 evrov na mesec. Obstajajo pa tudi bolj podjetni študentje, ki k temu projektu, kot nam je še povedla Prežljeva, vključijo tudi preprodajo daljincev za parkiranje in s tem zaslužijo tudi do sto evrov mesečno. Maša Goriup: Študenti naj pred podpisom dobro preberejo najemno pogodbo Maša Goriup študentom svetuje, da si pri iskanju namestitve resnično vzamejo čas in da si pred odločitvijo ogledajo veliko oglasov in stanovanj. "Glavni nasvet, ki ga vedno dajem študentom, je, naj pred podpisom dobro preberejo najemno pogodbo, s čimer se bodo izognili morebitnim poznejšim težavam." Študentom pogosto onemogočena uporaba kuhinje, včasih celo kopalnice Kot je še pojasnila naša sogovornica, imajo študenti največ težav z varščino, ki pa zakonsko sicer ni natančno opredeljena. Pogosto se namreč zgodi, da stanodajalec obdrži varščino tudi po izselitvi študenta iz stanovanja ali sobe, četudi študent ni naredil nobene škode. Temu se študentje najlažje izognejo z dobro najemno pogodbo. Kot eno najpogostejših težav pa Goriupova omenja uporabo skupnih prostorov z lastnikom, ki živi v istem stanovanju. "Študentom je najpogosteje onemogočena uporaba kuhinje, nekje pa celo kopalnice. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se oddajajo stanovanja ali sobe, ki niso primerna za bivanje. Najpogosteje gre za stara ali slabo vzdrževana stanovanja, najemnine pa so zelo nizke, kar študente prepriča."

Pri nekaterih sobah ali stanovanjih je treba stroške ali celo najemnino plačati vnaprej. "Pojavljajo se oglasi, kjer lastnik zahteva polletno najemnino ali pa stroške za nakup kurilnega olja za celotno ogrevalno sezono," je še povedala Goriupova in dejala, da si takih stroškov večina študentov oziroma njihovih staršev ne more privoščiti. Nekateri lastniki pa imajo še bolj neobičajne zahteve. "Veliko stanodajalcev tudi prepoveduje obiske. Nekatera stanovanja tudi nimajo interneta. Včasih kakšni stanodajalci postavljajo tudi nenavadne zahteve (verni študentje, potrdila o opravljenih izpitih, bivanje v istem prostoru ali celo postelji kot lastnik).

Najemodajalci včasih prikažejo tudi višje stroške porabe (elektrika, voda, ogrevanje ...), kot dejansko so. Imeli smo tudi primer, ko so bili študentje primorani plačevati stroške za celotno hišo, kljub temu da je v drugi polovici hiše bival stanodajalec."

"Pomembno je, da lastniki ne živijo na isti lokaciji" In na kaj so pozorni študenti? Absolventka Bojana, ki tudi sama išče stanovanje, pravi, da je zaradi slabih izkušenj, ki so jih imeli s tem drugi, zelo pomembno, da lastniki ne živijo na isti lokaciji. "Ker še nimam avta, iščem stanovanje na območjih, ki niso zelo oddaljena od centra, pri ogledu stanovanja povprašam, koliko znesejo skupni stroški in kaj vse vključujejo (nekateri kot strošek omenijo samo vodo, elektriko in kurjavo, interneta in televizije pa ne vključijo zraven)." Naši sogovornici se zdijo pomembne tudi druge stvari, ki zadevajo finančne zadeve in ki nekatera stanovanja izključijo (npr. polletno predplačilo, velika varščina ...). "Lastniki, sostanovalci in stanovanje samo pa je tisto, kar vpliva na dokončno odločitev, čeprav ne ustreza kateremu od začetnih iskalnih kriterijev."

"Trg študentskih stanovanj diktirajo študenti" Maša Goriup meni, da morajo biti študenti kritični, saj so prav oni tisti, ki diktirajo trg študentskih stanovanj. "Če neprimernih sob ali stanovanj ne bomo najemali, bodo stanodajalci začeli popravljati, prenavljati in opremljati stanovanja."