Honorar vsak mesec kasneje

"Delodajalec mi ne izplačuje honorarja na s pogodbo dogovorjeni dan; vedno je kakšen dan zamika, pa še konec tedna je vmes, tako da imam resnično težave in nepotrebne stroške, ker na računu nimam dovolj sredstev za poplačilo trajnikov oziroma kreditov," se je pridušal bralec iz Novega mesta. Ker je samozaposlen, je moral odpreti poslovni račun. In ker prihaja nakazilo honorarja na poslovni račun, trajnike pa mu trgajo s tekočega oziroma osebnega računa, mora vsak mesec denar prenakazati na tekoči račun, da se lahko izvedejo direktne obremenitve, kot so krediti, trajniki … Zato je pravočasno nakazilo še kako pomembno.

Vsak mesec opomini "Prek trajnika plačujem tudi osem položnic; za vsak neizveden trajnik mi na matični banki zaračunajo 1,2 evra, kar znese slabih deset evrov," še pojasnjuje Novomeščan in dodaja, da nekoliko prihrani pri plačevanju položnic, saj to počne prek spleta. "Če bi moral na banko, bi še za vsako položnico plačal najmanj 1,70 evra oziroma malo manj, če bi plačal na pošti," še dodaja.

Da v očeh banke tako nereden plačnik verjetno ni najboljši primer zglednega komitenta, je povsem jasno. Za plačilo prek trajnega naloga in direktne obremenitve stranka banko pisno pooblasti. Pri direktni obremenitvi gre za tripartitno razmerje med prejemnikom sredstev, podjetja, plačnikom in banko, pojasnjujejo na naši največji banki, NLB. Prejemnik sredstev in banka za to storitev skleneta pogodbo. "Plačnik se v to razmerje vključi s podpisom soglasja za izvrševanje direktne obremenitve. Na podlagi tega pooblastila banka na dogovorjen datum mesečno plačuje obveznosti, če je na računu zadostno kritje," so zapisali v službi za stike z javnostjo na NLB.

"Če stranka na dan plačila nima zadostnih sredstev na računu, se plačilo ne izvede in se stranko o tem pisno obvesti. Za obvestilo banka stranki zaračuna 2,09 evra, stranka pa mora v tem primeru dolg poravnati sama," še pravijo na NLB. Na našo največjo banko smo sicer poslali sveženj konkretnih vprašanj in pričakujemo, da nam bodo nanje odgovorili še danes.

Posledično kasneje plačani tudi prispevki A nepravočasno nakazilo honorarja ne vpliva le na to, da bralcu nastajajo nepotrebni stroški; ker je samozaposlen, se dogaja tudi, da prispevkov, ki jih mora mesečno nakazovati pristojnemu davčnemu uradu, ne plača pravočasno.

"Če davek oziroma prispevki niso plačani v rokih in zneskih, kot so predpisani z veljavno zakonodajo, davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe," odgovarjajo na Dursu na vprašanje, kaj lahko doleti samozaposlenega, če svojih obveznosti ne poravnava pravočasno.

Pri rubežu denarnih sredstev mora sicer banka upoštevati omejitve, ki jih določa zakon o davčnem postopku, so še zapisali na Dursu. Iz rubeža denarnih sredstev so namreč izvzete preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe, otroški dodatki, štipendije. "Omejitev je ta, da je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini sedemdeset odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo," je za SiOL pojasnila Tjaša Naraločnik z Dursa.

Le kršitev pogodbenih obveznosti A kot so nam zaupali nekateri pravniki, samozaposleni tudi v tem primeru ostajajo na hladnem oziroma brez vseh pravic. Da bi bil takšen primer kršenje zakona o delovnih razmerjih, za samozaposlene namreč ne velja. Tudi delovni inšpektor pri takšnem delodajalcu nima kaj početi. Gre kvečjemu za kršitev pogodbenih obveznosti, samozaposlenemu pa preostane le civilna tožba, s katero lahko skuša dokazati, da mu je nastala škoda. "S tem pa si kahko nakoplješ jezo delodajalca oziroma spodkopavaš delovno mesto," je prepričan odvetnik Žiga Klun. Delodajalec ima v tem primeru dominantno vlogo, je še prepričan Klun, narobe pa je, da pogodbeni delavec svoje obveznosti iz pogodbe izpolni, delodajalec pa plačuje z zamudo. "S tem delavcu seveda nastajajo nepotrebni stroški in lahko ima težave denimo pri odobritvi kredita, saj te lahko imajo na banki zaradi nekritja kot neresnega partnerja oziroma izgubiš tudi ugled," dodaja. In še retorično vprašanje: Kaj lahko torej stori pogodbeni delavec, ko naredi vse v skladu s pogodbo, delodajalec pa plačuje z zamudo?