Sreda, 3. 11. 2010, 8.29
8 let, 8 mesecev
Honorar vsak mesec kasneje
"Delodajalec mi ne izplačuje honorarja na s pogodbo dogovorjeni dan; vedno je kakšen dan zamika, pa še konec tedna je vmes, tako da imam resnično težave in nepotrebne stroške, ker na računu nimam dovolj sredstev za poplačilo trajnikov oziroma kreditov," se je pridušal bralec iz Novega mesta. Ker je samozaposlen, je moral odpreti poslovni račun. In ker prihaja nakazilo honorarja na poslovni račun, trajnike pa mu trgajo s tekočega oziroma osebnega računa, mora vsak mesec denar prenakazati na tekoči račun, da se lahko izvedejo direktne obremenitve, kot so krediti, trajniki … Zato je pravočasno nakazilo še kako pomembno.
Da v očeh banke tako nereden plačnik verjetno ni najboljši primer zglednega komitenta, je povsem jasno. Za plačilo prek trajnega naloga in direktne obremenitve stranka banko pisno pooblasti. Pri direktni obremenitvi gre za tripartitno razmerje med prejemnikom sredstev, podjetja, plačnikom in banko, pojasnjujejo na naši največji banki, NLB. Prejemnik sredstev in banka za to storitev skleneta pogodbo. "Plačnik se v to razmerje vključi s podpisom soglasja za izvrševanje direktne obremenitve. Na podlagi tega pooblastila banka na dogovorjen datum mesečno plačuje obveznosti, če je na računu zadostno kritje," so zapisali v službi za stike z javnostjo na NLB.
"Če stranka na dan plačila nima zadostnih sredstev na računu, se plačilo ne izvede in se stranko o tem pisno obvesti. Za obvestilo banka stranki zaračuna 2,09 evra, stranka pa mora v tem primeru dolg poravnati sama," še pravijo na NLB. Na našo največjo banko smo sicer poslali sveženj konkretnih vprašanj in pričakujemo, da nam bodo nanje odgovorili še danes.
"Če davek oziroma prispevki niso plačani v rokih in zneskih, kot so predpisani z veljavno zakonodajo, davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe," odgovarjajo na Dursu na vprašanje, kaj lahko doleti samozaposlenega, če svojih obveznosti ne poravnava pravočasno.
Pri rubežu denarnih sredstev mora sicer banka upoštevati omejitve, ki jih določa zakon o davčnem postopku, so še zapisali na Dursu. Iz rubeža denarnih sredstev so namreč izvzete preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe, otroški dodatki, štipendije. "Omejitev je ta, da je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini sedemdeset odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo," je za SiOL pojasnila Tjaša Naraločnik z Dursa.