Franc Kramberger, nadškof, ki je odstopil, ker bi ga sicer "odstopili"

Tisti, ki ozadje vesoljne cerkve in Svetega sedeža dobro poznajo, so že pretekli mesec namigovali, da je vse skupaj le še vprašanje časa. To je ne nazadnje že pred časom naznanil tudi ugledni italijanski dnevnik L'espressa, ko je razgrnil številke o negospodarnem poslovanju mariborske nadškofije, pri kateri je za posel skrbel kdo drug kot čudežni deček – ekonom nadškofije Mirko Kraševec. Prav potihoma se je poslovil že novembra lani. S tem je padla je prva domina mariborskega "pogoltnega" cerkvenega poslovanja. Po razkritju astronomskih finančnih dolgov mariborske nadškofije in njenih družb je zdaj odšel še nadškof Franc Kramberger, ki je slovenski javnosti malce nerodno in neprepričljivo skušal dopovedati, da njegov odhod res nima prav nobene zveze s finančno katastrofo mariborske nadškofije.

Franc Kramberger zelo nepreprečjiv pri razlogih za odstop

"Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo; jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, naj so pastoralne, administrativne, pedagoške ali gospodarske, finančne narave popravile in odpravile," s temi besedami se je Kramberger posul s pepelom in odšel v zgodovino, ko je prejšnji četrtek odstopil. Kako bodo njegovo delo ocenjevali zgodovinarji in cerkveni analitiki, je seveda nehvaležno napovedati. Zagotovo pa je v treh desetletjih vodenja skoraj milijonske mariborske škofije, ki so jo leta 2006 povzdignili v nadškofijo, doživljal vse vzpone in padce slovenske katoliške cerkve.

Mariborska poslovna streznitev, ki je dokazala, da Cerkev nikakor ni odporna proti čisto posvetnim "pregreham", pa ga je dokončno odplaknila, čeprav bo formalni pogoj za škofovsko upokojitev – 75 let – izpolnil šele jeseni. Sveti sedež je odstop Franca Krambergerja preprosto moral sprejeti, ker je bil nadškof prvi in gotovo ne edini objektivno odgovoren za poslovno katastrofo, za vse, kar se je dogajalo s cerkvenim podjetjem Rast in finančnima holdingoma Zvon 1 in Zvon 2. Pa če je bil nadškof o vsem zares seznanjen ali pa morda tudi ne. Cerkvena hierarhija je namreč zelo jasna, zato ne verjamem, da je čudežni deček mariborskega cerkvenega gospodarstva sam napletel propadlo poslovno mrežo.

Moralni madež, ki ga bo slovenska cerkev težko sprala

Zdaj nadškofija skupaj z zunanjimi svetovalci zelo dejavno išče poti za rešitev zavoženega nadškofijskega gospodarstva. Kako se bo vse izteklo, ni jasno! Bržčas ne tudi samim bankirjem, ki so pri poslovnih poteh in stranpoteh mariborske nadškofije na veliko sodelovali. Pa je to le prvi del težave, ki čaka mariborsko nadškofijo in s tem tudi vso slovensko katoliško cerkev. Veliko večji problem je moralni madež, ki je padel na Cerkev, in ki ga bo zelo težko in predvsem počasi, če sploh, sprala. Da bodo po šokantnem razgaljanju poslovne sramote dela slovenske cerkve te najbrž bolj prazne kot doslej, ni treba izgubljati besed.

Kako bodo zdaj duhovniki in drugi dušni pastirji prepričali svoje ovčice, da veselo darujejo, ko pa so tudi v Cerkvi ljudje, ki jih premamijo povsem tuzemeljske poslovno-finančne pregrehe zemeljskega raja. Tako kot Bavčarja, Kordeža, Šrota in še kakšnega čisto navadnega smrtnika. Za velik moralni madež nosijo odgovornost številni ljudje z imeni in priimki, samo upamo pa lahko, da ne bo ostalo le pri odstopu prvega moža mariborske nadškofije. Franc Kramberger je že preteklost, tako kot je najbrž preteklost moralna avtoriteta slovenske katoliške cerkve. Je to kaj novega?