Zakaj zmaga levičarske Sirize ni pretresla borznih trgov?

Zmaga skrajno leve stranke Siriza na grških predčasnih parlamentarnih volitvah ni povzročila pretresov na borznih trgih, čeprav je rezultat med vlagatelji vzbudil skrb, da bi država lahko zapustila območje evra. Prvi mož Sirize Aleksis Cipras, ki bo danes popoldne uradno postal mandatar za sestavo vlade, napoveduje odhod trojke iz države in konec strogega varčevanja. Z mednarodnimi posojilodajalci – EU, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom – se bo pogajal za pravično in vzdržno rešitev za Grčijo in za Evropo.

Vlagatelji pričakujejo milejšo Ciprasovo retoriko Trgovanje na osrednjih evropskih borzah se je sicer začelo z malenkostnimi padci indeksov, a so bili po dobri uri trgovanja že obarvani zeleno. "Finančni trgi so na podlagi predvolilnih anket pričakovali zmago Sirize, zato odziva ni bilo. Obenem večina vlagateljev pričakuje, da bo Siriza močno omilila retoriko, saj bo sicer težko izpolnila vse obljubljeno. Ostra retorika in obljube so se po oblikovanju vlade pogosto razblinile v realnosti težkega finančnega stanja," pojasnjuje vodja oddelka analiz pri Alti Sašo Stanovnik.

Da bo morala Siriza prelomiti marsikatero v predvolilnem času dano obljubo in nadaljevati reforme, se strinja tudi Marko Bombač iz družbe NLB Skladi. Temu pripisuje tudi razlog za relativno mlačen odziv borznih trgov. "Današnja borzna gibanja tako na delniškem kot na obvezniškem in valutnem trgu kažejo, da vlagatelji novih večjih pretresov zaradi izidov volitev ne pričakujejo. Že do zdaj je bila Grčija izredno tvegana in še vedno odvisna od upnikov," pojasnjuje Bombač.

Retorika ostrega varčevanja v EU se spreminja Stanovnik dodaja, da se tako ali tako retorika glede ostrega varčevanja po vsej Evropi počasi spreminja. "Takšen korak je verjeten tudi za Grčijo, ki se je s strogim varčevanjem ujela v negativnem krogu. Posledično ni bilo zmanjšanja dolga, zato bo treba poiskati novo rešitev," napoveduje.

A obenem opozarja, da se bo Grčija težko istočasno dogovorila za večji odpis dolgov ali njihovo reprogramiranje, po drugi strani pa v želji po zvišanju potrošnje upnike prosila za dodaten denar. "Težko nekoga prosiš za financiranje, obenem pa zahtevaš popolno avtonomijo glede tega, kaj boš s tem denarjem počel. Krivda za nastali položaj je torej deljena, zato bosta tudi posledice morali nositi obe strani," je jasen vodja analitikov v Alti Invest.

"Če Siriza doseže kompromis z evropskimi upniki, potem volitve ne bodo vplivale na evroobmočje in finančne trge. Če se Siriza odloči za ekstremnejše posege, kot je enostranski odpis dolgov ali izstop iz evroobmočja, pa bi to lahko povzročilo večjo nestabilnost. V tem primeru bi se zagotovo zgodila negativna korekcije obvezniških in delniških trgov, evro pa bi dodatno izgubil vrednost," še napoveduje Stanovnik.

Vsaka stran bo morala stopiti korak nazaj Da so predvolilne obljube eno, realnost vlagateljev, ki posojajo denar in ga želijo dobiti nazaj, pa drugo, se strinja tudi Bombač. "Grčija ima po sprejetih varčevalno-strukturnih reformah primarni presežek (presežek pred plačilom obresti), ki naj bi letos po pričakovanjih znašal tri odstotke BDP. S tem ima pri svojih upnikih tudi večjo pogajalsko moč kot v preteklosti, saj za tekočo porabo ne potrebujejo novega zadolževanja. Glede na 175-odstotno zadolženost grškega gospodarstva bo matematično gledano verjetno treba odpisati del dolga (ob predpostavki od zmerne do nizke prihodnje gospodarske rasti). V nasprotnem primeru se bo Grčiji ob trenutni gospodarski rasti zadolženost ob visokem nominalnem znesku obresti, ki so tudi razlog za še vedno velik proračunski primanjkljaj, še povečevala," je prepričan Bombač.

Tudi on napoveduje, da bo morala vsaka stran na koncu malce popustiti. "Grčija bo morala nadaljevati strukturno-varčevalne reforme, upniki pa ji bodo v zameno odpustili del dolga. A do končnega dogovora je še trnova pot težkih pogajanj, kar bi lahko v vmesnem obdobju vnašalo negotovost na finančne trge," opozarja.

Morebiten zaplet bi se odrazil tudi pri slovenskih delnicah Bombač je še mnenja, da bi se vsak zaplet, ki bi negativno vplival na tečaje evropskih delnic in na okrevanje evroobmočja, zelo verjetno negativno odrazil tudi na tečajih delnic slovenskih družb. "Prvič, ob nižjih tečajih evropskih družb bi bile te pripravljene prevzeti slovenske borzne družbe s t. i. privatizacijskega seznama po nižjih cenah. In drugič, počasnejša gospodarska rast v Evropi bi v povprečju negativno vplivala na poslovanje preostalih, še posebej izvoznih, borznih družb in s tem na njihove borzne tečaje," sklene upravitelj premoženja v družbi NLB Skladi.