Za dokapitalizacijo NKBM smo se odločili sami, nihče nas ni klical

Vlada je bila pasivna, "mi kot odgovoren in skrben upravljavec državnega premoženja pa smo se odločili, da v obdobju, ko še ni strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države, tako ohranimo višino državnega deleža v omenjeni banki" in tako je agencija "prisilila" tri državne družbe Eles, GEN energijo in Pošto Slovenije, da so dokapitalizirale NKBM.

Ni šlo za samovoljo, delovali smo zakonito, zato ne vidim razlogov, da bi odstopila, na pozive odgovarja Komarjeva. Gospodarska ministrica z vsem skupaj očitno ni bila dodobra seznanjena, meni o pozivu ministrice po njeni razrešitvi Dagmar Komar. Razloge za nestrinjanje, nezadovoljstvo in še kaj drugega je po mnenju predsednice uprave AUKN treba iskati v dejstvu, da Slovenija še vedno nima strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Za to, da je še ni, pa se ne čuti odgovorno.

Pol leta je skoraj, odkar ste prva dama nove agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ste se že udomačili v novi vlogi? Prva dva meseca smo postavljali pogoje za naše delo, zdaj pa že vsebinsko spremljamo poslovanje družb in pripravljamo temeljne dokumente za nadaljnje delo, tudi strategijo. Kodeks in druge notranje akte smo že sprejeli, skratka imamo vso pravno osnovo za vsebinsko odločanje.

Ste v teh prvih mesecih občutili kakšne pritiske pri svojem delu, ki so seveda povezani z različnimi interesi? Dejstvo je, da lahko v medijih marsikaj preberemo, verjamem, da je veliko informacij v medijih tudi zaradi nerazumevanja naše vloge in pristojnosti. Zato je bilo v začetku veliko nesporazumov prav zaradi teh razlogov … Pritiski, jaz tega ne štejem med pritiske.

Vas kdaj "pokliče" kakšen minister? Nihče me ne "pokliče", to ves čas zatrjujem. Mislim, da sem na začetku postavila svojo vlogo tako, da nihče ne pritiska name! Vztrajala bom: kar bomo naredili, bomo naredili zakonito. Ob zakonitosti, kjer je del našega posla pravni, drugi pa je ekonomski. V tem duhu je še vedno veliko nerazumevanja. Vedeti je treba, da je prišla agencija, ki je neke vrste zastopnik države kot lastnika in v tem duhu kot zakoniti zastopnik tudi delujemo. Delujemo v korist države in davkoplačevalcev.

Ampak vsaka vaša poteza je začela plaz nezadovoljstva, ogorčenja, vi trdite, da zaradi nerazumevanja vloge, kritiki pa vam očitajo, da zaradi vaše samovolje in nepoznavanja vaše dejanske vloge, zaradi katere ste bili sploh ustanovljeni. Zelo dobro razumemo, zakaj smo bili ustanovljeni in kakšna je naša vloga. Naša agencija za kapitalske naložbe ima vse pristojnosti kot vsak drug delničar podjetja, menim, da se nesporazumi pojavljajo le zato, ker so bile doslej državne naložbe razpršene po številnih ministrstvih, zdaj pa je agencija začela uresničevati pravo vlogo delničarja. In v tem duhu uresničujemo svoje pravice in obveznosti. Zato nesporazumi, nasprotovanja in podobno.

Gospa Komarjeva, ampak vaša agencija še nima temeljnega dokumenta za svoje ravnanje – strategije za upravljanja kapitalskih naložb države. Da, res še ni sprejeta, ampak je v končni fazi priprave. Agencija se zavezuje, da bo čim prej pripravila, dokončala strategijo in jo poslala vladi, potem pa bodo o njej odločili poslanci. Vendar vseeno menim, da so bile vse doslej sprejete odločitve v duhu koristi države.

Zakaj še nimate strategije, kje so razlogi za to? Kdo je kriv? Lani je bil sprejet zakon, po pol leta smo bili v skladu z zakonom imenovani, v tem obdobju ni nihče naredil nič, ampak so le vpisali našo agencijo v sodni register. To je pač zatečeno stanje. Zakaj ni strategije? Verjetno nisem tista, ki bi lahko odgovorila na to vprašanje.

Je premalo politične volje med koalicijskimi partnerji zaradi različnih interesov posameznih strank in tudi ministrov? Ali sploh ni želje, da bi se končno postavila pravila igre pri ravnanju z državnim premoženjem? Na ta vprašanja ne želim odgovarjati, niti nimam zadostnih informacij. Mislim, da bi morali biti dokumenti predhodno pripravljeni v okviru posameznih ministrstev, zdaj pa je na ministrstvih "podkadrovano" stanje, vsaj pri ljudeh, ki bi tak dokument lahko spisali. Z našo ustanovitvijo se je na tem področju upravljanja s kapitalskimi naložbami šele začelo vrteti naprej, pognali smo vlak. Verjamem, da bo potrebna strategija sprejeta v mesecu ali dveh.

Da, mogoče, ampak v tem času pa ste že naredili korake, ki so zelo razburili – nesrečna dokapitalizacija NKBM in vaš dekret Elesu, GEN energiji in Pošti Slovenije. Trdite, da je zakonsko vse prav, premier Borut Pahor pa je pred vašo odločitvijo v Londonu jasno sporočil morebitnim vlagateljem, da država ne bo uveljavljala predkupne pravice, potem pa se je zgodila državna dokapitalizacija NKBM. Ali premier v Londonu torej ni govoril kredibilno? Naše ravnanje je zakonito. Imeli smo dva sklepa vlade iz januarja, poleg tega pa tudi sklep odbora za finance. Vsi sklepi in dokumenti nam kažejo in dajejo usmeritve, da državno lastništvo do trenutka, ko strategija še ni sprejeta, ostane takšno kot je, se ne zmanjša. Glede na to, da še nimamo strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami, smo presodili, da je naša vloga, da se ne spremeni lastniško stanje, v tem duhu so bile tudi naše aktivnosti. Imeli smo tudi dokumente, ki so nakazovali, da bi morala biti delnica NKBM bolje ovrednotena. Obstajale so cenitve, ko smo ugotovili, da je cena delnice le osem evrov, v tem duhu smo morali oceniti, ali pustimo, da se državni delež v banki zmanjša, ali pa se kupi delnica po tej nizki ceni. Iz tega smo črpali mnenje za svojo odločitev in presodili, da se moramo odzvati, da se v NKBM ohrani delež države, ne pa da se zniža.

Številni, tudi ministrica za gospodarstvo, vam očitajo, da ste z odločitvijo presegli svoje pristojnosti, saj se z njo, ki vodi politiko tega resorja, niste pogovarjali, kaj šele usklajevali. Nobenega dogovarjanja ni bilo. Vse se je dogajalo v kratkem času, pričakovali smo sklep vlade, ki pa ga ni bilo, morali smo zelo hitro ukrepati.

Torej ste samovoljno ukrepali? Ne! Pričakovali smo sklep vlade, usmeritev. Če bi vlada rekla, češ, mi smo za dokapitalizacijo omenjene banke, ne bomo pa uveljavili prednostne pravice tudi za ceno, da se delež države v banki zmanjša, to bi bila za nas najbolj optimalna rešitev. In to smo od vlade pričakovali.

Ta pa ni dala nobenega tovrstnega znamenja. Glede na to, da vlada o tem ni odločala, bila je pasivna, dobili smo celo mnenje službe vlade za zakonodajo, da je agencija pristojna odločati o vsem tem, smo se kot odgovoren in skrben upravljalec državnega premoženja tako tudi odločili.

Ministrica Radičeva trdi, da je vlada nasprotovala državni dokapitalizaciji NKBM. Če bi bila proti, verjamem, da bi sprejela ustrezen sklep. Dobili so informacijo, pisali smo na naslove več ministrov, obrnili smo se tudi na predsednika vlade, vendar negativnega odgovora, torej naj se država ne odloči za dokapitalizacijo, nismo dobili.

Kako ste potem izbrali za dokapitalizacijske "žrtve" Eles, GEN energijo in Pošto Slovenije? Ocenili smo poslovanje podjetij glede na to, da jih spremljamo in točno vemo, katere družbe so poslovno uspešne. Pripravili smo merila, družba je morala biti v stoodstotni lasti države, imeti je morala likvidna sredstva, podjetja so morala biti kapitalsko ustrezna, da v primeru, če kupijo delnice banke, redno poslovanje s tem ne bi bilo ogroženo. Prepričani smo, da bo v primeru, če bi se delež prodajal, omenjena tri podjetja z delnicami NKBM zaslužila.

Če je vse tako, zakaj gospodarska ministrica še vedno vztraja pri vaši razrešitvi? Pahor vas podpira, na drugi strani pa, malce nelogično, podpira tudi Radičevo. V tistem trenutku, ko je predlagala našo razrešitev, verjamem, da je imela premalo informacij, ni imela podatkov z vlade, niti ni vedela, zakaj smo se za dokapitalizacijo odločili, da je bila vlada vendarle pasivna. Mislim, da Radičeva z vsem skupaj ni bila dovolj seznanjena.

Sami torej menite, da ni razloga, da bi odstopili oziroma bi bili razrešeni? Absolutno ne. Menim, da smo delovali zakonito in tudi v korist države, seveda v trenutku, ko še nimamo strategije upravljanja kapitalskih naložb države.

Novo godljo ste zakuhali, ker niste prižgali zelene luči za dokapitalizacijo v Zavarovalnici Triglav. Zakaj? Tudi pri tem ne gre za samovoljo. Tudi tu, podobno kot v NKBM, je bil odobreni kapital izglasovan v letu 2008, danes pa smo leta 2011. Razmere pa so seveda zdaj povsem drugačne. Ne nasprotujemo dokapitalizaciji zavarovalnice, ampak če je neka družba dokapitalizirana, če gre na tuje borze zaradi širitve na tuje trge, se jasno pričakuje, da bodo delničarji dobili zadostno informacijo o vsem – kaj lahko pričakujejo s širitvijo, skratka, ko nekdo daje denar, želi imeti jasno sliko, za kaj ga bo dal. Zato pričakujemo, da bosta uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, ko se bosta odločila za dokapitalizacijo, na pregleden način šla na skupščino delničarjev, ta pa bo na koncu odločila. Zdaj pa je odobreni kapital sklep skupščine iz predhodnih obdobij in je dokapitalizacijo mogoče speljati tudi brez skupščine, v tem je vsa igra. Mi torej nismo proti dokapitalizaciji, ampak naj vse delničarje o tem celovito seznanijo. Ne le nas. Po smernicah OECD mora država delovati korektno tudi do drugih delničarjev.

Tudi v Triglavu poskušate preprečiti zmanjšanje deleža države ob morebitni dokapitalizaciji, zdaj ko država še nima strategije, kaj bo s posameznimi kapitalskimi naložbami. Da, absolutno, zmanjšanje deležev in tudi znižanje vrednosti državnega premoženja.

Glede na to, da država še nima strategije, okoli katere se vseskozi vrtiva, kaj bi morala ohraniti v lasti oziroma kje bi morala zadržati kontrolni delež 25-odstotkov plus delnico? So to bančni steber, energetika, telekomunikacije? Povem lahko le osebno mnenje, na koncu bo o tem odločal državni zbor, po naši oceni so zelo pomembni in v interesu države nacionalnega interesa bančni steber, logistika, železnice in Luka Koper ter energetika. Po mojem mnenju bi morala država zato zadržati najmanj četrtino plus delnico, da ima vendarle nadzor nad temi družbami in njihovim razvojem. Tudi pri Telekomu Slovenije menimo, da je to zagotovo tisto področje, ki je v nacionalnem interesu. Veliko držav, tudi OECD, se je odločilo, da mora država nekatere svoje interese na tem področju zagotavljati tudi prek lastniške strukture. Pri bančnem sistemu ali NLB ali NKBM … Na to vprašanje ne bi odgovarjala, o tem bo gotovo odločila politika.