Z investiranjem do vrha lestvice najbogatejših na svetu

Svojo kariero je začel pod mentorstvom Benjamina Grahama, sprva kot njegov študent, pozneje pa kot njegov zaposleni. Graham velja za očeta naložbene filozofije kupovanja podcenjenih delnic na borzi. Buffett je to filozofijo tudi sam uporabil pri ustvarjanju svojega premoženja in premoženja strank. Sam je v enem izmed letnih poročil zapisal, da je več kot 85 odstotkov njegovega pristopa kopija Grahamovega.

Nauki iz mladosti Graham je svoj pristop zapisal v knjigah Modri investitor (na voljo v slovenščini) ter Security Analysis, ki je postavila temelje analiziranja podjetij za vlagatelje. Buffett je njegove metode uporabljal predvsem od leta 1957, ko je upravljal svoje premoženje in premoženje družine ter prijateljev prek podjetja Buffett Partnership (ki je pravzaprav delovalo kot sklad). Do leta 1969, ko je zaradi pomanjkanja priložnosti na takrat precenjeni borzi podjetje zaprl, je z vlaganjem ustvaril neverjetne 30-odstotne letne donose.

Leta 1965 je prevzel tekstilno podjetje Berkshire Hathaway, prek katerega je nadaljeval vlaganje v druga podjetja. V naslednjih 50 letih je ustvaril 21,6-odstotne letne donose. Mogoče se to ne sliši veliko, vendar bi ob nakupu delnic družbe Berkshire leta 1965 za 10 tisoč evrov bila ta naložba zdaj vredna več kot 15 milijonov evrov!

Buffetova skrivnost Buffett je kupoval predvsem kakovostna podjetja, ki so bila začasno v težavah ali pa samo močno podcenjena. V preteklosti je vlagal v Coca Colo (prvič leta 1988 pri ceni 2,3 dolarja na delnico, trenutno je vredna okoli 40 dolarjev), Gillette (družbo je prevzel Procter & Gamble), IBM, Wall-mart, Wells Fargo, American Express in druge.

Večini teh naložb je skupno to, da so imele ob nakupu dobre dolgoročne finančne rezultate (visoke, rastoče dobičke, visok donos na kapital), veliko konkurenčno prednost pred tekmeci in so bila na borzi ovrednotena razmeroma nizko glede na svoje poslovanje.

Buffett je večkrat omenil, da za naložbo ni pripravljen plačati več kot 10-kratnika dobičkov podjetja. Vrednost Coca Cole na borzi v letu 1988 je bila okoli 16 milijard dolarjev, podjetje pa je ustvarilo 1,6 milijarde dobička, kar pomeni, da je bilo to razmerje med ceno in dobički tik pod 10.

Podobno je bilo z nakupom banke Wells Fargo leta 2011, ko je delnica kotirala pri okoli 60 dolarjih, dobiček podjetja na delnico pa je bil okoli sedem dolarjev – razmerje je bilo znova nižje od 10. V večini primerov je Buffett kupoval samo tista podjetja, ki so ustrezala temu kriteriju.

Na žalost samo ta kriterij ni dovolj, da bi na borzi lahko dosegli njegove rezultate. Pri izboru podjetja Buffett natanko prouči računovodske izkaze iz preteklih let in si poskusi ustvariti sliko, ali ima podjetje dovolj veliko konkurenčno prednost pred tekmeci na trgu. Pri tem si velikokrat pomaga s kriterijem donosnosti na kapital, ki je razmerje med dobičkom podjetja in investiranim kapitalom podjetja, ta je seštevek kapitala in dolgov brez denarnih sredstev.