"Vedeli smo, da se razmere slabšajo, pa je bilo premalo narejenega"

Odhajajoča vlada je pripravila pokojninsko reformo, ki je korak v pravo smer, nova vlada pa bo morala pokojninsko reformo spraviti v življenje. Ta hip ima Slovenija še čas, da vse skupaj izvede še relativno neboleče. Glede ocene Moody'sa, ki je nedavno znižal bonitetno oceno naši državi, Boštjan Vasle meni, da imajo tudi bonitetne hiše svoje slabosti, najbrž so precej prispevale k razmeram v ZDA, ker niso pravočasne zaznale problemov. Zagotovo pa drži, da so problemi nastali v gospodarstvu, niso jih povzročile bonitetne hiše. Vas je kaj presenetilo, da je Moody's znižal kreditno oceno Sloveniji? V vsej tej zgodbi je presenetljivo to, da smo ekonomisti že dolgo časa brez učinka opozarjali, da imamo v Sloveniji nekatere težave, ki so povezane s krizo, nekatere seveda tudi niso, saj so bolj povezane s strukturo našega gospodarstva. Vsa tri pretekla leta smo ekonomisti opozarjali, da, če ne bomo zmogli resnejših sprememb, bo to zagotovo pripeljalo do tega, da bodo tudi mednarodni trgi spoznali, da naša ekonomska politika ni na najbolj trdnih temeljih. In bodo zato spremenili bonitetne ocene oziroma njihovo percepcijo do cene, ki jo moramo plačevati za naše zadolževanje. Vse to se je v zadnjih mesecih izkazalo skozi donosnosti slovenskih državnih obveznic: cena, ki jo plačujemo za zadolževanje na tujih trgih, se je v zadnjih mesecih močno zvišala. To, kar je v petek objavila bonitetna hiša Moody's, je samo posledica tega dejstva. Oni so samo pripoznali to, kar se pri nas dogaja zadnje mesece, na kar smo opozarjali tudi na UMAR-ju. Ali je res vse skupaj naključje? Moody's je svojo oceno za Slovenijo objavil dva dni po izglasovani nezaupnici Pahorjevi vladi … Ali ne gre tudi za politično oceno? Niso redki tudi v ekonomskih krogih, ki so zadržani do ocen bonitetnih hiš. Akterji, ki imajo v rokah moč oziroma so pristojni, zadolženi, da bi kaj spremenili, se niso odzvali takrat, ko so dobili resna opozorila iz domače strokovne javnosti. To je zame presenečenje. Vsi so se zavedali nevarnosti, hkrati pa se ekonomska politika vlade, podjetniški sektor, ne nazadnje tudi socialni partnerji niso prilagodilo novim razmeram, niso sprejeli ukrepov, dogovorov, da bi se temu lahko izognili.

Kaj pa bonitetne hiše? Kar zadeva bonitetne hiše, pa menim, da zdaj ne bi bilo korektno, da bi jih preveč napadali. Kot vsake ustanove imajo tudi one svoje slabosti, verjamem, da bi se dalo njihovo poslovanje izboljšati, ampak so pomembni igralci na trgih, ki dajejo signale tistim s prihranki in seveda, kam naj jih nalagajo. Bonitetne hiše so preprosto spoznale slabe trende, slabe razmere, ki so se pojavile v nekaterih ekonomijah, tudi v slovenski.

V primeru Lehman Brothers so bonitetne hiše še tik pred njegovim zlomom "trdile", da razmere niso alarmantne, posledice zloma pa so bile katastrofalne … Vsekakor imajo bonitetne hiše svoje slabosti in so nekoliko prispevale k razmeram v ZDA … Tudi če pogledamo strokovne analize … Te kažejo, da so ocene bonitetnih hiš pogosto "prociklične", kar pomeni, da v dobrih časih pretiravajo s svojimi dobrimi ocenami, v slabih časih v nekaterih primerih svoje ocene pretirano znižajo, načeloma pa je treba priznati, da so problemi nastali v ekonomijah, tam so se stvari zapletle. Zagotovo je problem, da jih bonitetne hiše niso pravočasno zaznale, ampak niso one povzročile gospodarske krize …

Slovenija je v krizi in recesiji doživela streznitev, toda ekonomisti, tudi vi, opozarjate, da dna še nismo dosegli. Tudi pri okoli 110 tisoč ljudi, ki so brez dela, še ne … Kje so torej meje? Slovenija je na začetku krize precej zdrsnila glede svoje aktivnosti, tudi razmere na trgu dela so se močno poslabšale. Če se primerjamo s preostalimi članicami evrskega območja in EU, je bil padec aktivnosti v Sloveniji med večjimi. Tudi okrevanje je med počasnejšimi, kar kaže na velike strukturne probleme, ki jih imamo … Kar zadeva dno krize, so se razmere zdaj stabilizirale. Imamo gospodarsko rast, ki je sicer nizka, na ravni odstotka do dveh … Smo pa kot majhno in odprto gospodarstvo zelo odvisni od naših trgovinskih partneric. Zato se bodo slabi gospodarski obeti za prihodnje četrtletje zelo odražali v Sloveniji, v našem gospodarstvu.

Okoli 110 tisoč ljudi je brez dela. Kdaj lahko pričakujemo, da se bo trend usmeril navzgor? Kdaj bomo prišli do novih delovnih mest, do večje konkurenčnosti naših podjetij? Številka brezposelnih po jesenski napovedi tudi v prihodnjih letih ne bo padla, niti se ne bo povečala. V treh do petih letih na tem področju ne pričakujemo izboljšanja razmer na trgu dela. To je tudi plod tega, da bo gospodarska rast skromna, ne pričakujemo, da bo dosti višja od dveh odstotkov, še dodatno pa vse skupaj otežujejo razmere na trgu dela s precej velikim deležem starejših in brezposelnih z nizkimi kvalifikacijami, tistih, ki so težko zaposljivi. Strukturnih problemov na tem področju ni mogoče rešiti čez noč. Glavnina brezposelnih je iz zasebnega sektorja, zaposleni v javnem sektorju pa so zaščiteni kot "kočevski medvedje". Kako to popkovino prerezati? Če pogledamo nazaj na področje plačne politike in odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju, potem lahko ugotovimo, da smo v krizo vstopili z zelo velikimi disparitetami glede ravni plač v javnem in zasebnem sektorju. Na eni strani se je rast plač v zasebnem sektorju umirila, v javnem sektorju pa so se plače ravno v prvih mesecih krize le povečevale, to pa so razmere, ki jih je z makroekonomskega vidika zelo težko upravičiti.

Kreditni krč v Sloveniji je potopil velik del gospodarstva. Kako gledate na ta problem v luči prepotrebne reforme bančnega sistema in seveda vnovične sanacije NLB, ki jo mnogi tudi zaradi tajkunskih kreditov vidijo kot glavnega krivca za nastali položaj? Ta zastoj pri bančnem kreditiranju brez dvoma preprečuje hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva. V preteklih treh letih imamo kreditni krč, dodatna posojila ne prihajajo v realni sektor in to je eden od zelo veliko problemov, ki zavira gospodarsko rast. Se je pa ob tem treba zavedati, da so tudi podjetja izjemno zadolžena, zato si v zdajšnjih razmerah ne morejo več sposoditi od bank. Pri njih gre za proces "razdolževanja", kar vodi za začaran krog. Tudi podjetja so s slabimi odločitvami prispevala, da imamo zdaj zelo velike probleme v bankah, ki povečujejo rezervacije, delež slabih posojil … Poleg tega pa je treba še povedati, da so se slovenske banke, potem ko smo vstopili v evrsko območje in so postali viri na enotnem evrskem trgu cenejši in dostopnejši, preusmerile k tem finančnim virom in so zelo zanemarile domače varčevanje. Ko pa je nastopila finančna kriza, ko so ti viri usahnili, so bankam ostali veliki problemi, saj se ni mogoče čez noč preusmeriti k domačim prihrankom.

Javne finance so zelo velik problem Slovenije. V ekonomskem krogih velja, da ni problem sama višina dolga, ampak zlasti sposobnost njegovega obvladovanja … Pri tem sta pomembni dve stvari. Prvič, če slovenske javne finance primerjamo z nekaterimi ogroženimi državami evrskega območja, so naše javne finance še relativno vitalne. Precej daleč smo od najbolj ogroženih držav. Naš dolg je še vedno relativno majhen in javnofinančni primanjkljaj je še relativno obvladljiv. Poleg tega so se razmere v zadnjih letih zelo poslabšale, da je javni dolg približno dvakrat višji, kot je bil pred izbruhom krize, primanjkljaj pa presega pet odstotkov BDP, kar je seveda drugače kot pred krizo, in ta dinamika je nevarna, precej zaskrbljujoča. Kljub temu pa največji problem slovenskih javnih financ ni to trenutno stanje, ampak obeti oziroma napovedi za prihodnja leta. Napovedi kažejo, da imamo v Sloveniji velik problem s staranjem prebivalstva, na tem področju je med najbolj izpostavljenimi, če se primerjamo z drugimi v EU, to pa pomeni, da bodo v prihodnjih letih tudi pritiski na izdatke največji – tako na pokojninsko kot tudi na zdravstveno blagajno, sistem dolgotrajne oskrbe –, na teh področjih pa je v zadnjih letih bilo narejenega premalo. To bo povzročalo velik pritisk na javne finance. Če imamo zdaj težave z javnimi financami, bodo te težave čez nekaj let, brez nujnih sprememb, še veliko veliko večje. To je ključni problem slovenskega javnofinančnega položaja. Vemo, da se bližamo še slabšim scenarijem, pa v zadnjih letih nismo naredili dovolj, da bi se jim izognili.

Verjamete, kot ekonomist, da lahko prihodnja vlada, kakršnakoli že bo, spravi pod streho nujne reforme – pokojninsko, zdravstveno, pa reformi na področju trga dela in konec koncev tudi slovenskega bančnega sistema? Bo nova vlada znala najti skupni socialni imenovalec s socialnimi partnerji? Vlada je verjetno na tem področju najpomembnejši igralec. So pa v Sloveniji pomembne tudi nekatere druge družbene skupine, ki imajo pomembno besedo pri oblikovanju reform. Odhajajoča vlada je pripravila pokojninsko reformo, ki je bila korak v pravo smer, pa je bila žal odločno zavrnjena …

Zakaj? Spremembe kratkoročno vedno povzročijo negativne posledice, ki so boleče za prebivalstvo, rezultati pa se pokažejo šele na dolgi rok. Takšni odzivi niso značilni le za Slovenijo, tudi drugod spremembe pokojninskega sistema rojevajo proteste, nasprotovanja, zavračanje. Vendar izkušnje kažejo, da je z ustreznim dogovorom take spremembe tudi v politični sferi treba pravilno predstaviti, na koncu gre za politično odločitev. Slovenija ta hip še ima čas, da vse skupaj izvede relativno neboleče, če pa se bo vse skupaj vleklo, bodo nujni ukrepi bolj in bolj rigorozni, neprijetni in brutalni.