Torek, 12. 3. 2024, 10.21
7 mesecev, 2 tedna
Logistika: vaš most do izjemne kariere
V tej hitro rastoči panogi se odpirajo perspektivna delovna mesta
Promet na naš vsakdan vpliva bolj, kot si priznavamo. Vsak teden v zastojih na poti v službo in domov preživimo več ur. Podatki kažejo, da so slovenske ceste, predvsem ljubljanska obvoznica, ob določenih urah dneva obremenjene veliko bolj kot denimo v sosednjih državah, skozi katere prav tako potekata tranzit in blagovni promet. Zakaj je tako in kje vidi rešitve, je v nedeljskem intervjuju na TV SLO 1 pojasnjeval Igor Jakomin, dr. prometnih znanosti.
Jakomin opozori na večplastne izzive, ki jih predstavlja promet v Sloveniji. Država leži na križišču pomembnih tranzitnih tokov vzhod–zahod in sever–jug, kar pomeni intenziven prometni pretok skozi državo. Cestne infrastrukture, projektirane pred mnogimi leti, niso sledile hitremu naraščanju prometa. Tudi centralizacija dejavnosti, predvsem v Ljubljani, dodatno prispeva k prometnim težavam, saj je večina delovnih mest v prestolnici.
Ob tipičnem jutranjem prometu se ob osmih na slovenskih cestah znajde približno 80 tisoč vozil, čeprav so bile ceste projektirane za 60 tisoč vozil.
Smo torej obsojeni na to, da je avtocesta postala parkirišče?
Jakomin izpostavi, da so kratkoročni ukrepi, kot je širitev cest, administrativno zahtevni in tudi zaradi tega časovno potratni. Poudarja potrebo po usklajenem pristopu k reševanju prometnih težav, ki vključuje celovit pristop k prometni politiki, torej ne le optimizacija cestne infrastrukture, ampak tudi alternative, na primer železnica.
Glavni zamašek predstavlja ljubljanska obvoznica. Ob tem izrazi pomislek, da je morda celo bolje razmišljati o novem obvozu, nekakšnem dvojem ringu, kot imajo to urejeno na Dunaju.
Jakomin poudari potrebo po razbremenitvi prometa z uvedbo železniških obvozov okoli prestolnice. Nepojmljivo je to, da je v državi, ki je tako izrazito tranzitna, ves železniški promet usmerjen skozi središče mesta. Ko bo dokončan drugi tir, bo koristil celotni logistični panogi, tako pristaniščem in ladjarjem kot prevoznikom in vsem, povezanim z njimi.
Logistika vodilna v industriji tehnoloških inovacij
Nedavni svetovni dogodki so pokazali, kako pomembna sta logistika in upravljanje oskrbovalnih verig, tudi v obdobju gospodarske nestabilnosti ali vojni. Globalni izzivi, kot je decembrski napad na ladje v Rdečem morju, povzročajo zaplete v pomorskem prometu.
Novo svetovno okolje, ki ga prinašajo gospodarske in geopolitične nestabilnosti, tako zahtevajo prilagodljivost in nove poslovne modele, kar dodatno krepi potrebo po strokovnjakih s področja logistike. Delovna mesta v logistiki postajajo vse bolj specializirana, saj se zahteva poznavanje kompleksnih tehnoloških rešitev.
Digitalizacija procesov in uporaba sodobnih tehnologij tako prinašata nove izzive in priložnosti, ki zahtevajo nenehno izobraževanje in prilagajanje. Novi tehnološki trendi omogočajo učinkovito upravljanje oskrbovalnih verig v realnem času in njihovo sledenje, kar dodatno krepi potrebo po izobraženem kadru na področju logistike.
Povečano povpraševanje po strokovnjakih iz logistike
Logistika in upravljanje oskrbovalnih verig sta v zadnjih letih postali ključna dejavnika v globalnem gospodarstvu, ki ponujata izjemne možnosti zaposlitve. Nadaljnji tehnološki razvoj bo še dodatno oblikoval to panogo, ki postaja vse pomembnejša.
Razvoj sodobne logistike je tesno povezan z avtomatizacijo, umetno inteligenco in robotizacijo, pri čemer bo digitalizacija igrala ključno vlogo v spremembah in napredku. Prehod v pametno družbo in razvoj pametnih mest bosta zahtevala visoko kvalificirane strokovnjake, med katerimi bodo tudi tisti, ki se bodo odločili za študij na tem področju.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je orala ledino pri širjenju zavedanja o pomenu logistike in visoko izobraženega kadra. Izjemno pozornost namenja kompetencam diplomantov posameznega študijskega programa, da lahko trgu priskrbijo najboljše. Diplomanti s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru zasedajo vodilna in vodstvena delovna mesta v pomembnih slovenskih logističnih organizacijah ali oddelkih.
Postanite del prihodnosti globalnega gospodarstva!
Skoraj stoodsotna zaposljivost in nadpovprečne plače
Podatki o zaposljivosti logistov so izjemno spodbudni. Po uradnih informacijah zavoda za zaposlovanje je glede na doseženo izobrazbo, ki jo lahko pridobite na Fakulteti za logistiko, trenutno kar 98,7 odstotka diplomantov zaposlenih. Odstotek brezposelnih je izredno nizek, k čemur zagotovo pripomore dejstvo, da iz podjetij na fakulteto ves čas dobivajo povpraševanja po diplomantih, ki jih ustrezno posredujejo tako študentom kot tudi diplomantom. Po podatkih iz leta 2020, objavljenih na spletnih straneh Fakulette za logistiko, so tudi plače logistov krepko nad slovenskim povprečjem.
Karierne priložnosti v logistiki so zaradi interdisciplinarne narave raznolike. Svoje priložnosti lahko na primer iščete v upravljanju oskrbovalne verige, transportnem načrtovanju in upravljanju, skladiščenju in distribucijskem upravljanju, nabavi, analitiki in podatkovni znanosti v logistiki, projektnem upravljanju v logistiki, logistiki v e-trgovini, trajnostni logistiki in zelenem prevozu, svetovanju v logistiki ali na primer v povezavi s tehnologijo in inovacijami v logistiki.
Študijski programi Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru:
- Visokošolski strokovni študijski program GOSPODARSKA IN TEHNIŠKA LOGISTIKA
- Univerzitetni študijski program LOGISTIKA SISTEMOV
- Magistrski študijski program LOGISTIKA SISTEMOV
- Doktorski študijski program LOGISTIKA SISTEMOV
Pridružite se študentom logistike in postavite temelje za uspešno kariero!
Visokošolski strokovni študijski program GOSPODARSKA IN TEHNIŠKA LOGISTIKA študenta seznani s ključnimi logističnimi funkcijami: načrtovanjem potreb, nabavo, skladiščenjem, distribucijo, transportom, poprodajno in razbremenilno logistiko. Pridobil si bo znanja iz podjetništva, inoviranja, aktualnih in novih tehnologij. Namenjen je tistim, ki se želijo takoj po opravljeni diplomi zaposliti, zadnji semester je skoraj v celoti namenjen praksi in pridobivanju prenosljivih kompetenc s področja digitalnega in zelenega prehoda.
Na univerzitetnem študijskem programu LOGISTIKA SISTEMOV študenti pridobijo kompetence s področja menedžmenta, kot so vodstvene veščine, samoiniciativnost, znanje upravljanja ljudi, znanje poslovnih procesov in konceptov trajnostnega razvoja, naučijo se uvajati načela pametnih skupnosti, avtonomnih vozil, dronov, digitalizacije procesov, avtomatizacije skladiščnih sistemov in robotizacije proizvodnje. Pri svojem delu tako znajo uporabljati optimizacijske metode, kot so analize, simulacije, osnovno programiranje, optimizacija in implementacija rešitev v praksi. S tem študijskim programom se diplomanti potegujejo za naslednja delovna mesta: direktor logistike, vodja distribucije, menedžer oskrbovalnih verig, vodja nabave, koordinator poslovnih in logističnih procesov, skrbnik ključnih strank, direktor prodaje, vodja planiranja, projektni menedžer, ustanovitelj in vodja lastnega podjetja, osnovanega na inovativnih logističnih rešitvah.
Magistrski študijski program LOGISTIKA SISTEMOV pa je namenjen tistim, ki si želijo soustvarjati razvoj svetovne logistike, delovati v mednarodnih okoljih in velikih korporacijah ali pa voditi srednja in velika slovenska podjetja.
Podjetja pred izzivi trajnostne mobilnosti
V letu 2024 bodo velika podjetja v skladu z direktivo CSRD primorana poročati o trajnostnem delovanju. Ta direktiva podjetja zavezuje k poročanju o svojem trajnostnem delovanju, kar bo zahtevalo sistematične okoljske presoje, aktivne prenove voznih parkov ter integracijo mobilnosti kot storitve. Poleg tega bo potrebno povečanje energetske samooskrbe in energetske učinkovitosti v logističnih in proizvodnih procesih, če bodo podjetja želela doseči želene izboljšave.
Priča smo trendu vse večje digitalizacije logističnih procesov in sprejemanja odločitev o dostavi ter optimalnih poteh na podlagi realnih podatkov. Tako se porajajo novi izzivi za vodilne kadre v logistiki, ki pogosto nimajo zadostnega znanja o trajnostnih rešitvah. Zato bo ključno vključevanje vseživljenjskega izobraževanja, ki bo kadre pripravilo na nove izzive in tehnološke trende v logističnem sektorju.
KONTAKT:
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru
Mariborska cesta 7
3000 Celje
Telefon: 03 428 53 00
E-naslov: info.fl@um.si
