Urbanizacija posegla predvsem v najboljša kmetijska zemljišča

V največji meri so bila urbanizirana tla boljše kakovosti, ki jih je sicer v Sloveniji manj kot tal drugih kakovosti. Iz analize strukturnih sprememb kmetijskih zemljišč, ki je bila opravljena na podlagi takratnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno, da se je v obdobju med letoma 2002 in 2007 zmanjšal predvsem obseg njiv in vrtov, in sicer za 35.035 hektarov. Njive in vrtovi so prešli predvsem v travniške površine, pozidanih je bilo šest odstotkov njiv in vrtov, je razvidno iz revizijskega poročila o uspešnosti varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoju za samooskrbo, ki ga je objavilo računsko sodišče. Cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč in samooskrbe za Slovenijo so bili v letu 1993 začrtani v strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in kasneje s programom reforme kmetijske politike 1999-2002. Po tem obdobju nacionalnega programa, ki bi začrtal razvoj kmetijstva in določil cilje na strateški ravni, ni bilo, pojasnjuje računsko sodišče. Proizvodni potencial kmetijstva je treba ohraniti Iz državnega razvojnega načrta Slovenije za obdobje 2007-2013 je razvidno, da je pridelava varne in kakovostne hrane neposredno odvisna od kmetijske zemlje, zato je treba ohraniti ta proizvodni potencial kmetijstva. Pri doseganju trajnostnega razvoja podeželja je treba upoštevati cilj ohranjanja in izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti in varovanje kmetijskih zemljišč. Katera zemljišča in koliko zemljišč naj se urbanizira? Obseg kmetijskih zemljišč se lahko zmanjšuje zaradi zaraščanja teh zemljišč in njihovega spreminjanja v gozdne površine, vendar je zaraščene ali gozdne površine mogoče z določenimi stroški urediti nazaj v kmetijska zemljišča. Obseg kmetijskih zemljišč se lahko zmanjšuje tudi zaradi urbanizacije, ki pa tla kot naravni vir, ki omogoča pridelavo hrane, dokončno uniči, zato je toliko bolj pomembno pretehtati, katera zemljišča in koliko zemljišč naj se urbanizira, poudarjajo na računskem sodišču. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ob predstavitvi revizijskega poročila v torek izpostavil pomanjkljivosti pri postopkih prostorskega naročanja. Opozoril je na prepozno izdajanje smernic in mnenj pristojnega ministrstva ter neukrepanje v primerih, ko občine smernic in mnenj niso upoštevale. Obenem je izpostavil, da ni enotnih meril za ocenjevanje sprejemljivosti vplivov posegov v prostor na kmetijska zemljišča in ukrepov za omilitev teh vplivov.