Šušteršič: NLB bi lažje prodali v celoti

Finančni minister Janez Šušteršič je svoj predlog, da bi država v celoti izstopila iz lastniške strukture NLB, obrazložil takole: "Predlog o prodaji celote v NLB je takšen, ker smo po dosedanjih pogovorih ocenili, da v položaju, v katerem smo, tako gospodarskem v državi kot položaju banke, preprosto ni dovolj zanimanja vlagateljev, ki bi privolili v to, da država obdrži 25 odstotkov in delnico. Moramo jim ponuditi večjo možnost." Vsaka koalicijska stranka se bo odločila sama O tem, ali računa na koalicijsko soglasje, je minister odgovoril, da se o tem za zdaj samo še pogovarjajo. "Vemo, kaj piše v koalicijski pogodbi, tako da se bo morala vsaka stranka posebej odločati." In v kolikšnem času bi lahko prodali največjo slovensko banko? "Če bo vse to sprejeto, postopki lahko trajajo pol leta ali celo leto. Najprej bo seveda treba poiskati interes, počakati bo treba, kaj bo s terjatvami, ali bo veljal zakon o slabi banki ali ne, kar bo lahko ključno za morebitne vlagatelje." Dokler ne bo jasno, kaj bo s slabimi terjatvami, prodaja ni mogoča Kot poudarja Šušteršič, je za prodajo NLB ključna strategija, in sicer pri vprašanju, kako se bodo reševale slabe terjatve. "Upam, da ne bo referenduma o slabi banki, tako da bi lahko januarja pripravili vse," pravi Šušteršič in dodaja, da bi v primeru, da bi začel veljati zakon o slabi banki, lahko dobili realen vpogled, kakšna bo bilanca bank po očiščenju. "Dokler ni jasno, kaj bo s slabimi terjatvami, prodaja ne bo mogoča." Vprašanje je, ali je smiselno NLB še naprej financirati iz proračuna "Pričakujem, da obstaja veliko razumevanja za takšno prodajo. Prevladala bo presoja, ali je še naprej smiselno zagotavljati kapital za NLB iz proračuna ali pa odpremo vrata zasebnim vlagateljem. Mislim, da se bo večina odločila za to smer," je prepričan Šušteršič. Na vprašanje, ali bodo pripravili javni tender za prodajo ali pa bodo začeli neposredna pogajanja, Šušteršič odgovarja, da dopušča obe možnosti. Posledice zaustavitve zakona o izvajanju proračuna bi bile velike Šušteršič pa je tudi komentiral napoved SVIZ-a, ta meni, da bodo začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum o izvajanju proračuna za prihodnje leto. "Posledice bodo takšne, da bomo vložili zahtevo na ustavno sodišče za presojo tega zakona. Če ga ustavno sodišče ne bi zavrnilo in če bi pozneje padel na sodišču, bi to pomenilo, da ne moremo zagotoviti dodatnih sredstev, ki so predvidena v proračunu, in sicer za zaposlovanje, za podjetništvo, za povečanje sredstev za naložbe, prav tako ne bi mogli črpati toliko evropskih sredstev kot letos. Lahko izvajamo samo iste programe kot letos. Takšnih razmer si ne želi nihče."