Ponedeljek, 15. 10. 2018, 13.27
6 let, 2 meseca
Strokovnjaki o prodaji NLB: Čas ni najbolj idealen #video
Kaže, da se bo prodaja NLB po lanskem neuspešnem poskusu vendarle zgodila. Strokovnjaki se strinjajo, da položaj in postopek prodaje nista najbolj idealna. Kdo bodo novi lastniki, nočejo napovedovati, saj bo lastniška struktura odvisna od razmer na trgu in povpraševanja v času prodaje.
Slovenski državni holding (SDH) in Nova Ljubljanska banka (NLB) sta danes objavila namero za prvo javno ponudbo delnic (IPO) na ljubljanski in londonski borzi. Ponudba se bo nanašala na najmanj 50 odstotkov delnic plus ena delnica in največ na 75 odstotkov minus ena delnica. Prospekt za IPO z razponom cene za delnico bo po pričakovanjih objavljen 26. oktobra. Najprej bo deset odstotkov delnic ponujenih malim vlagateljem, nato še institucionalnim.
Gre že za drugi poskus prodaje NLB, saj je prvega vlada Mira Cerarja lani zaradi nezadovoljstva s ponujeno ceno prekinila. Takrat je knjigovodska vrednost delnice NLB znašala 65,50 evra, ponujena cena za delnico pa je bila določena v razponu med 55 in 71 evri. Knjigovodska vrednost delnice NLB je ob polletju narasla na 75,4 evra. Koliko bo znašal tokratni razpon cene, bo znano prihodnji petek.
NLB je največja bančna in finančna skupina v Sloveniji. Ima največjo bazo komitentov, ki zajema več kot 47 tisoč pravnih oseb in skoraj 751 tisoč fizičnih oseb.
Zamudili nekaj mesecev
Nekdanji finančni minister Dušan Mramor se boji, da država z začetkom prodaje naše največje banke zamuja. "Glede na to, da se gospodarski cikel ohlaja, smo morda zamudili nekaj mesecev. A o bistveno slabših pogojih še ne moremo govoriti," pojasnjuje Mramor. Spomni, da cene delnic glavnih investicijskih bank v ZDA že padajo.
Nekdanji finančni minister Dušan Mramor nima informacij, da bi se za nakup NLB zanimali strateški investitorji. Da razmere na kapitalskih trgih morda trenutno niso najbolj idealne, se strinja tudi Matej Šimnic, direktor upravljanja premoženja v podjetju Alta Invest. Ob tem spomni, da je tveganje v primeru javne prodaje vedno prisotno.
Mramor strateških lastnikov ne vidi
Na vprašanje, ali je IPO v tem trenutku najprimernejša metoda za doseganje optimalne cene, Mramor odgovarja, da enoznačnega odgovora nima. Ne pozna namreč morebitnega zanimanja strateških investitorjev oziroma bank, ki bi lahko prevzele NLB.
"Tu se postavlja vprašanje, ali je na trgu več povpraševanja po manjšinskih deležih NLB ali obstaja zanimanje bank, ki bi postale njene strateške lastnice. Teh trenutno ne vidim veliko," pojasnjuje.
Šimnic opozarja, da je NLB glede na poslovanje, mrežo in zastavljen načrt primerna naložba za portfeljske vlagatelje. "Se bo pa vedno porajalo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče višje cene doseči s prodajo banke enemu samemu strateškemu ali finančnemu vlagatelju. Oba procesa imata svoje prednosti in slabosti," o primernosti metode prodaje razmišlja Šimnic.
Kolikšno bo zanimanje, ostaja odprto vprašanje
"V javnih prodajah se praviloma želi doseči neko dolgoročno stabilno lastniško strukturo, kar pomeni, da bi bil pretežen delež dodeljen dolgoročnim finančnim investitorjem, manjši delež pa špekulativnim in malim vlagateljem. Vseeno bo dejanska struktura na koncu močno odvisna od razmer na trgu in seveda povpraševanja v danem trenutku," pojasnjuje Šimnic.
"Dejanska struktura vlagateljev bo močno odvisna od razmer na trgu in povpraševanja v danem trenutku," napoveduje Matej Šimnic iz podjetja Alta Invest.
Mramor pričakuje razpon ponudbene cene okoli knjigovodske vrednosti, ki je 30. junija letos znašala 75,4 evra.
Ali je IPO morda dobra investicijska priložnost za male delničarje, Mramor noče špekulirati. Šimnic pa napoveduje, da bo vse odvisno od cene. Ta bo predvidoma znana konec prihodnjega tedna.
Analitik Uroš Selič iz KBM Infonda meni, da bo investicija malih vlagateljev v delnice NLB smiselna, če bo cena delnice nižja od 0,6-kratnika kazalnika P/B (ta pove, koliko evrov so vlagatelji pripravljeni plačati za evro knjigovodske vrednosti družbe oziroma razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice). Še posebej če bo država obdržala določen delež. Evropske banke se po kazalniku P/B gibljejo od 0,6 do 0,8.
Ob tem Selič opozarja, da trenutne finančne razmere zaradi težav Italije niso najprimernejše za IPO.
12