Strategija Uroša Čuferja: odprodal bi 80 državnih podjetij

Osnutek so že poslali parlamentarnim strankam, ki se morajo zdaj dogovoriti, ali bodo Čuferjevo strategijo upoštevale, poroča spletni portal MMC.

Država bi po tem načrtu prodala Petrol, zaradi energetske neodvisnosti pa bi obdržala večino preostalih energetskih družb, še poroča MMC. Zaradi stabilnosti finančnega sistema bo država nadzorni delež ohranila tudi v Zavarovalnici Triglav in v NLB, pa tudi v Pošti Slovenije in Krki.

V popolni državni lasti bi ostali banka SID in Kontrola zračnega prometa, v celoti pa bi se odpovedali deležem v Darsu, Družbi za upravljanje investicij, Cimosu, Gorenju, Siju, Peku in Pivovarni Laško.

Zaloge imamo dovolj do konca politične krize Slovenija se je letos močno zadolžila in po besedah finančnega ministra ima razmeroma dobro zalogo likvidnih sredstev. Zadoščala bodo do konca trenutne politične krize, je prepričan Uroš Čufer. V pogovoru pred udeleženci 31. finančne konference, to Ljubljanska borza in časnik Finance organizirata v Portorožu, je povedal, da imamo na voljo 4,3 milijarde evrov, kar zadošča za financiranje državnega proračuna kar globoko v prihodnje leto.

Vsaka politična kriza bo prej končana, je odgovoril na vprašanje o tem, kako dolgo politično agonijo si lahko privošči Slovenija, preden se bomo spet začeli bati, ali bomo potrebovali tujo pomoč.

Se lahko bojimo novih davkov? "Z moje strani ne," pravi Čufer Se mu pa zdi trenutna politična negotovost omejevalen dejavnik na področju fiskalne konsolidacije. Še letos bomo namreč morali sprejeti še kakšen ukrep, če želimo prihodnje leto znižati javnofinančni primanjkljaj, kot načrtujemo, je pojasnil.

Letos se mu zdijo sicer razmere veliko bolj normalne in potrebe po spremembah sprejetega proračuna ne vidi – ne letošnjega in prav tako ne tistega za leto 2015. "Dodatne ukrepe je vedno dobro pripraviti, vendar ne rebalansa," je dejal.

Po tem odgovoru je bil seveda takoj deležen novega vprašanja, ali se lahko bojimo še kakšnih novih davkov. "Z moje strani ne," je odgovoril. Na dodatno vprašanje, ali bi lahko nove davke uvedel njegov naslednik, pa je odvrnil, da je to odvisno od tega, kdo bo to.

"Priprava seznama za privatizacijo je politično vprašanje" Letos je predviden primanjkljaj dobre milijarde evrov oziroma 3,2 odstotka BDP, prihodnje leto ga namerava vlada znižati na 2,5 odstotka BDP. To pomeni primanjkljaj od 700 do 800 milijonov evrov, kar po Čuferjevih besedah ni tako zelo veliko. "Mislim, da ga lahko v nekaj letih pripeljemo do ničle," je dejal.

Zagotovil je, da se program privatizacije 15 podjetij, ki ga je lani sprejel DZ, izvaja po načrtih. Nič pa ni hotel govoriti o podjetjih, ki naj bi jih vlada vključila v naslednji paket za prodajo. S tem se bo namreč ukvarjal njegov naslednik.

Izplen od prodaje podjetij z obstoječega seznama je ocenil na približno eno milijardo evrov, s tem pa si je prislužil kritiko iz občinstva, češ da gre za zanemarljivo malo denarja, čas za prodajo kakovostnih podjetij pa ni primeren. Čufer je prepričan, da je priprava seznama za privatizacijo politično vprašanje. Ravno zato je predvideno, da strategijo sprejme DZ na predlog finančnega ministra, je dejal. Da ima privatizacija fiskalni in tudi razvojni učinek, je po njegovih besedah stvar politike, a hkrati je poudaril, da pa ni stvar politike, kako te postopke izpeljati.

Uvedba davka na finančne transakcije bi stala tri milijone evrov Glede prestrukturiranja podjetij, ki so jih v okviru sanacije bank prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pa je povedal, da za to skrbijo banke, ki običajno vodijo upniške odbore. Ob tem je podvomil, da se bo lahko DUTB rešila slabih naložb v štirih letih, kot je predvideno. "To je morda res kratko obdobje, da se DUTB pojavi kot prodajalec v sili, zato smo tudi mi razmišljali o podaljšanju njene življenjske dobe," je dejal.

Povsem mogoče bi se mu zdelo v DUTB spustiti tudi zasebnega vlagatelja. Za zdaj je družba v stoodstotni državni lasti, a ni nujno, da tako ostane, je dejal.

O davku na finančne transakcije, ki ga namerava uvesti skupina evropskih držav, Slovenija pa si je pred kratkim premislila, je Čufer pojasnil, da bi nas njegova uvedba stala približno tri milijone evrov, prav takšen pa bil tudi izplen. "Zakaj bi uvajali davek, pri katerem izplena ni?" je vprašal in menil, da bi bila njegova uvedba zgolj še dodaten razlog, da se tuji vlagatelji izognejo Sloveniji.