Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je potrdila bonitetno oceno Slovenije, ki tako ostaja pri A-. Ob tem v agenciji ohranjajo stabilne napovedi za oceno slovenskega državnega dolga.
V eni od treh največjih bonitetnih agencij na svetu menijo, da je Slovenija pokrila svoje potrebe po zadolževanju za letos in delno že tudi za leto 2014, če medtem ne bo dviga stroškov sanacije slabih bančnih terjatev.
Slovensko gospodarstvo se bo znova krepilo
V S&P že za prihodnje leto napovedujejo vrnitev Slovenije k rasti. Po letošnjem 2,4-odstotnem upadu bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi se slovensko gospodarstvo prihodnje leto okrepilo za 1,5 odstotka, nato pa v letih 2015 in 2016 za 1,9 odstotka. So pa te napovedi močno odvisne od razmer v najpomembnejših trgovinskih partnericah v območju evra.
Slovenija ima premožno gospodarstvo, težava je javni dolg
V agenciji sicer pravijo, da ima Slovenija odprto in sorazmerno premožno gospodarstvo, njena zunanja zadolženost pa zaradi sorazmerno visokih presežkov v transakcijah s tujino upada. Po drugi strani slovensko gospodarsko sliko poslabšujejo naraščajoči javni dolg, ki je delno povezan z državno pomočjo za banke, šibki obeti za rast zaradi negativnih učinkov konsolidacije javnih financ in razdolževanja gospodarstva ter togosti v gospodarstvu.
S&P sicer še naprej vidi tveganja pri sprejemanju nujnih političnih odločitev za spopad z gospodarskimi in javnofinančnimi izzivi, a vseeno prepoznavajo, da se je okvir za sprejemanje ekonomske politike v državi po obdobju nestabilnosti vrnil v bolj stabilne tirnice. Posebej poudarjajo pomen ustavnih sprememb glede referenduma, ki bi lahko zmanjšale negotovost v procesu sprejemanja ključnih odločitev, a še vedno kar precej okvir vidijo zaradi šibkosti v institucionalnem okviru in pri korporativnem upravljanju ter zaradi političnega klientelizma.
Javne finance bremenijo stroški za dokapitalizacijo bank
Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos zaradi stroškov sanacije razmer v bančnem sistemu dosegel 12,5 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa upadel na 3,6 odstotka BDP-ja. Leta 2015 naj bi nato nazadoval na 3,3 odstotka BDP-ja, pod triodstotno mejo pa zdrsnil v letu 2016. Ob tem v agenciji izrecno poudarjajo, da slovenske javne finance bremenijo stroški za dokapitalizacijo bank.
V S&P-ju verjamejo v konsolidacijo javnih financ
Javni dolg naj bi se letos iz zgoraj omenjenih razlogov povzpel na 67,5 odstotka BDP-ja, nato pa do leta 2016 narasel na 70,7 odstotka BDP-ja. Pričakovana javnofinančna gibanja so v močni povezavi z uspehom sanacije razmer v bankah. V S&P-ju vseeno pričakujejo da bo vladi pod vodstvom Alenke Bratušek uspelo doseči napredek pri konsolidaciji javnih financ, Program stabilnosti in Nacionalni reformni program vidijo kot koristni orodji na tej poti.
Stabilne napovedi tudi za slovenski javni dolg
S&P je ob tem ohranil stabilne obete za slovenski dolg, ti pa slonijo prav na pričakovanem uspehu prizadevanj za sanacijo razmer v bankah, znižanje primanjkljaja in izvedbo strukturnih reform. V agenciji pričakujejo nekatere zamude pri sprejemanju ključnih reform, a srednjeročno vidijo možnost napredka.
Če slovenska politika ne bo odločno sprejemala nujnih ukrepov in bi se razmere v bančnem sistemu še poslabšale, javni dolg pa bi občutneje narasel, bi S&P oceno Slovenije lahko še vedno znižal. Če pa bo Slovenija dosledno sledila poti reform za izboljšanje potenciala za gospodarsko rast, bo srednjeročno tveganje za makroekonomsko stabilnost počasi upadlo.
Če bo javni dolg upadel pod 60 odstotkov BDP-ja, če se bo javnofinančni primanjkljaj vrnil na predkrizne ravni in v odnosih s tujino ne bo večjih nesorazmerij, naj bi to pozitivno vplivalo na oceno Slovenije. Takega scenarija pa v prihodnjih treh do petih letih ne predvidevajo.
S&P je nazadnje v bonitetno oceno Slovenije posegel februarja letos, na vrhuncu politične krize. Takrat je oceno znižal za eno stopnjo z A na A-, obete pa iz negativnih spremenil v stabilne.
Kot razlog za znižanje ocene je navedel možnost rasti dolga zaradi sanacije razmer v bankah in nezanesljive napovedi za gospodarsko rast. V luči politične nestabilnosti je opozoril tudi na vse večja tveganja pri sprejemanju ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti.