Sodna zmaga za okoljevarstvenike: Petišovci ostajajo brez čistilne naprave, a tudi brez milijonov

Podjetja Geoenergo (ta je v enakovredni lasti Petrola in Nafte Lendava), Ascent Slovenia (podružnica londonskega podjetja Ascent Resources Ltd.) in Petrol Geoterm so od jeseni 2013 partnerji v tako imenovanem joint venture projektu (skupna naložba, op. a.) na Petišovskem polju, kjer so nahajališča zemeljskega plina in nafte. Geoenergo ima na lokaciji od leta 2002 rudarsko koncesijo za izkoriščanje surovine, cilj sodelovanja treh podjetij pa je obnova infrastrukture ter črpanje plina in pridobivanje nafte, posledično pa komercializacija polja v Petišovcih.

• Koliko plina je v Prekmurju in zakaj se ga bojimo črpati?
• Slovenija ima nafto in plin, a ju noče črpati

Po študijah, ki so jih opravili Britanci, je pod površjem polja 11 milijard kubičnih metrov plina. Znano je, da gre za veliko nahajališče, to je objavljeno tudi v mednarodni literaturi. Plin bi pridobivali s hidravličnim lomljenjem peščenjaka - frackingom na globini 3.500 metrov. Vrednost projekta podjetja ocenjujejo na 42 milijonov evrov, od tega je investicija Britancev 10 milijonov, kar je po dostopnih podatkih sploh najvišja britanska investicija v Sloveniji. Če bi hoteli proizvajati večjo količino plina, bi morali na nahajališču razviti plinsko polje, nam je pred časom povedal Miran Mejak, poznavalec energentov in poslovnih priložnosti, povezanih z njimi. 

Arso reče "da", za sodišče postopek ni bil pravilen

Junija lani je Arso omenjenim podjetjem izdal dovoljenje, na podlagi katerega bi lahko začeli postavljati naprave za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih. Investitorji so želeli vzpostaviti sistem predelave surovega plina in pridobivanje dodatne surovine – surove nafte. Bazna separacija nafte bi potekala v omenjeni napravi za čiščenje. Skupno vrednost investicije so vlagatelji ocenili na 42 milijonov evrov.

Lansko odločitev Arsa, da investitorjem da dovoljenje, sta najprej s pritožbo izpodbijali okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green in Slovenski E-forum, neuspešno, zadnji pa je nato uspelo z upravnim sporom pred upravnim sodiščem. To je s svojo odločitvijo v začetku maja dovoljenje Arsa odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Odločitev sodišča je pravnomočna, zoper to ni rednega pravnega sredstva.

Sodišče: Arso uporabil napačen predpis in ni pravilno ugotovil dejanskega stanja

Sodišče sodbo utemeljuje s tem, da je Arso napačno uporabil materialno pravo, kar je vodilo v napačno ugotovljeno dejansko stanje. V obrazložitvi pravi, da bi moral Arso pred izdajo dovoljenja izvesti predhodni postopek o pomembnih vplivih delovanja naprave na okolje, kot ga določa področni predpis (uredba o posegih v okolje), kar pa ni bilo narejeno. Ta postopek nato pokaže, ali je treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje.

Geoenergo, Ascent Slovenia in Petrol Geoterm so nad odločitvijo sodišča razočarani, vlogo so pripravljali s pomočjo domačih okoljskih strokovnjakov in pravnikov, zdaj pa so ostali brez pričakovanih pravic, pravne varnosti in zaupanja v pravo, pravijo. Trdijo, da je sodišče uporabilo napačno podlago za odločanje, saj se je sklicevalo na evropsko direktivo, ki ne izpolnjuje pogojev za neposredno uporabo v našem pravnem okolju. Dodajajo, da je sodišče pri odločanju uporabilo tudi napačno točko uredbe o posegih v okolje.

Za komentar sodbe smo se obrnili tudi na okoljevarstveno organizacijo Slovenski E-forum in na Arso, odgovor prvega še čakamo, agencija pa nas je napotila na odgovor ministrstva za okolje. To je med drugim pojasnilo, da bi po sodbi sodišča Arso, ker je evropska komisija v predsodnem postopku proti Sloveniji ugotovila, da uredba ni popolnoma v skladu z evropskimi predpisi (direktivo in njenimi prilogami) in pravno prakso, moral izvesti predhodni postopek.

Kaj je fracking

Hidravlično drobljenje ali fracking je drobljenje kamnine s pomočjo hidravlične tekočine pod zelo visokim tlakom. Izvajajo ga tako, da vodo zmešajo s peskom in kemikalijami, snov pa nato pod visokim pritiskom vbrizgajo v vrtine. Tako nastanejo zelo majhne razpoke, skozi katere uhajajajo zemeljski plin in druge snovi. Ko hidravlični pritisk odstranijo, majhni drobci iz peska ali aluminijevega oksida vzdržujejo razpoke v odprtinah, tako da lahko snov nemoteno prihaja na površje. 

Fracking sproža zelo različne odzive. Zagovorniki ga branijo, ker ta tehnika omogoča dostop do velikih količin fosilnih goriv. Nasprotniki pravijo, da onesnažuje vodo, kakovost zraka in v zrak izpušča nevarne kemikalije. Sporna je metoda hidravličnega lomljenja v škrilavcih, ki se uporablja v ZDA, vendar v Petišovcih ne gre za tak primer, pravi Miran Mejak.

Negativen signal tujim investitorjem

V Ascent Resources opozarjajo, da je 42-milijonska investicija največja neposredna investicija v Sloveniji, za katero je deset let dela, ki je z odločbo upravnega sodišča izničeno. V odločitvi sodišča vidijo negativen signal tujim investitorjem. Zdaj iščejo alternativne rešitve za odjemalce, ki so sposobni sprejeti neočiščen plin.

Načrtovan razvoj Petišovskega polja bi v Slovenijo v naslednjih petih letih neposredno pripeljal prek 20 milijonov evrov, skozi življenjsko dobo polja bi znesek presegel 100 milijonov, trdijo v Ascent Slovenia, doslej največjem britanskem investitorju v Sloveniji. 

Na kocki je nadaljnji razvoj naftno-plinskega polja v severovzhodni Sloveniji in s tem energetska neodvisnost države, aktivnosti, povezane z investicijami v višini desetih milijonov evrov, pa so morali zaustaviti, pravijo v Geonergu.

Kako odločitev komentirajo v občini Lendava? Odgovor bomo objavili takoj po prejemu.

Petišovsko polje 

Petišovsko polje leži na območju Murske depresije, kjer je bilo do danes izvrtanih več kot 160 vrtin, navaja spletna stran www.slovenski-plin.com. Od leta 1956 na območju izvajajo hidravlično lomljenje, do danes so ga opravili v okoli 50 vrtinah. Nahajališče plina v Petišovcih je bilo prvič potrjeno leta 1960 z raziskovalno vrtino Pg-1. V času izgradnje prvih vrtin je bila zgrajena tudi potrebna infrastruktura za transport, obdelavo in distribucijo nafte ter zemeljskega plina. Proizvodnja v Petišovcih poteka še danes, vendar v precej manjšem obsegu kot nekoč.