Četrtek, 14. 5. 2015, 14.00
7 let, 9 mesecev
Koliko plina je v Prekmurju in zakaj se ga bojimo črpati?
Plin in nafto so v Prekmurju odkrili že v 19. stoletju, črpajo pa ju že od leta 1943. Vrhunec proizvodnje nafte je bil dosežen v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Največjo proizvodnjo nafte so zabeležili leta 1952, ko so jo načrpali za dober tanker. Do danes je bilo na območju Petišovcev izvrtanih več kot 140 vrtin.
V sredini sedemdesetih let je črpanje nafte večinoma zamenjala proizvodnja plina. Največ, 33 milijonov kubičnih metrov, so ga načrpali leta 1987. Danes obratuje še okoli 20 naftnih in plinskih vrtin, nekatere izmed njih so bile aktivirane še v osemdesetih letih.
Slovenija letno načrpa le tri milijone kubičnih metrov zemeljskega plina, a bi ga na ocenjeni potencial lahko bistveno več. Hrvaška letno proizvede 1,5 milijarde kubičnih metrov plina, Avstrija dve milijardi, Italija osem milijard in Madžarska 2,5 milijarde kubičnih metrov plina.
S črpanjem plina bi se izboljšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju, saj bi država postala bolj energetsko neodvisna. To bi privabilo tuje investitorje, lokalni skupnosti pa bi se omogočil ponoven zagon energetske industrije in ustvarjanje novih delovnih mest.
"Fracking pomeni hidravlično lomljenje velikega obsega geoloških struktur iz skrilavcev. Ker gre za trde geološke strukture z majhno vsebnostjo plina, so za uspešen postopek potrebne velike količine vode s kemičnimi primesmi. Postopek je treba tudi ponoviti in je zaradi tega bolj obremenjujoč za okolje. Ko govorimo o geoloških strukturah v Prekmurju, pa mislimo na peščenjake, ki imajo slabo prepustnost. To pomeni, da za črpanje plina potrebujemo izjemno majhno stimulacijo z majhnimi količinami vode, ki ima minimalen vpliv na okolje. Prav tako se kemične primesi v zadnjem času nadomešča s primesmi naravnega izvora," pojasnjuje Valentinčič in dodaja, da je temu primerno tudi bistveno nižja cena kot v ZDA.
Zaskrbljenost državljanov in pomisleki civilne iniciative Ustavimo fracking v Petišovcih o onesnaženju je tako po njegovem povsem odveč.
Kot zatrjujejo strokovnjaki, je kakovost petišovskega plina izjemno dobra. Njegova kurilna vrednost je boljša od plina, ki ga imamo trenutno v slovenskem plinskem omrežju. Ima sicer nekoliko večjo vsebnost ogljikovega dioksida, a vsak plin je pred vključitvijo v omrežje treba obdelati.