So fantje na Wall Streetu spet poredni?

Ameriške borze nudijo tržne informacije (ki vključujejo cene podjetij Fortune 500) borznim posrednikom, ki plačajo največ, pred navadnimi vlagatelji. Takšno prakso je odobril SEC (Securities and Exchange Commission), regulator, ki nadzoruje poslovanje z vrednostnimi papirji. Pri tem pa se vse pogosteje in glasneje postavlja vprašanje, ali ne gre pri tem za trgovanje z notranjimi informacijami oziroma ali so ameriški trgi vrednostnih papirjev in borze prirejeni oziroma zmanipulirani, piše Newsweek.

Delujoči na trgih od nekdaj razpravljajo o tem, kako se ravna z občutljivimi informacijami o trgih in kdo ima dostop do njih. Tokrat je drugače; sistem tistih, ki imajo, in tistih, ki nimajo, učinkovito krije eden ključnih regulatorjev v Washingtonu, ki nadzoruje več bilijonov vreden trg (letos naj bi bil "težek" 71 bilijonov dolarjev). SEC, ki pravi, da ne gre za trgovanje z notranjimi informacijami, se lahko znajte v konfliktu z drugimi regulatorji trgov in člani kongresa, ki verjamejo, da ameriški trgi niso več pravični.

Po krizi trgovanje še manj svobodno Uspešnica Flash Boys Michaela Lewisa, ki je prišla na prodajne police spomladi, trdi, da so zaradi pojava takšnega trgovanja po krizi ameriški trgi manj svobodni in jih velike banke z Wall Streeta še bolj nadzirajo.

Do zdaj sta si ameriško pravosodno ministrstvo in zvezni preiskovalni urad FBI podrobneje ogledala stvari, da bi ugotovila, ali imajo visokofrekvenčni borzni posredniki in drugi udeleženci na trgih nepravične prednosti pri trgovanju z vsem od delnico do terminskih poslov do zelo eksotičnih izvedenih finančnih instrumentov. Poleg tega je ameriški tednik Newsweek izvedel, da odkar je generalni tožilec v New Yorku začel pošiljati sodne pozive podjetjem, bankam in borzam, SEC noče sodelovati pri njegovi preiskavi. Tokrat ni prvič, da so nastale napetosti med SEC in uradom newyorškega tožilca, a kažejo, kako vojna za prevlado med različnimi uradi zapleta "zdravljenje" napak, ki pestijo ameriške trge.

Tisti, ki se zanašajo na ameriške trge za svoje preživetje in pokojnine, in podjetja, ki so odvisna od velikih borz, da jim pomagajo pri zbiranju potrebnega kapitala za širjenje posla in ustvarjanju delovnih mest, se v večji meri ne zavedajo, da visokofrekvenčni posredniki in institucionalni vlagatelji plačujejo do 180 tisoč dolarjev na leto za neposredne podatke iz borz, ki jim nudijo natančne in ključne podatke o trgu hitreje kot navadnim posrednikom, ki te podatke dobijo okoli 15 do 20 minut pozneje.

Takšen večstopenjski sistem - superhitro oskrbovanje s podatki obstaja manj kot dve leti - je povsem zakonit. Tisti z denarjem lahko vidijo, v katero smer bodo šli trgi pred drugimi in zaradi tega vedenja kujejo lepe dobičke. So zmagovalci na račun drugih. Drugi, "navadni" vlagatelji, prejemajo pravzaprav stare cene.

Tisti, ki si ne morejo privoščiti tako hitrega dostopa do informacij, se pritožujejo, da to ni pravično. Ker se trgovanje približuje svetlobni hitrosti, to otežuje delo regulatorjem, vendar pa je pravo vprašanje, ali današnji sistem prodajanja nejavnih informacij privilegirani peščici na račun vseh drugih ogroža temeljna načela ameriških trgov, ki so, vsaj teoretično, prosta in pravična.

Izkoriščanje decentraliziranih sistemov trgov Ti posredniki izkoriščajo vse bolj razcepljen in decentraliziran sistem trgov. Oboroženi z znanjem iz prihodnosti izvršujejo na desettisoče poslov v milisekundah s praktično ničelnim tveganjem, s tem pa dvigajo stroške za druge kupce delnic, pravi generalni tožilec New Yorka Eric Schneiderman.

Vodja SEC Mary Jo White po drugi strani meni, da morajo vse borze pod njeno pristojnostjo vse podatke priskrbeti ob istem času, da pa imajo pač nekateri posredniki hitrejšo tehnologijo. SEC zavrača, da bi uvedli omejitve hitrosti trgovanja in prenosa podatkov, češ da je to preveč nazadnjaško in bi bile borze manj učinkovite, še piše Newsweek.