Slovenski državni holding nujnost ali ne?

Zakonski predlog o ustanovitvi holdinga je bil včeraj končno usklajen med koalicijskimi partnericami, podrobnosti zakona, ki ga je vlada danes sprejela, pa bodo predstavljene jutri. Po včerajšnjih usklajevanjih na zahtevo DeSUS-a so koalicijski partnerji v zakonskem predlogu določili, da je Kad v okviru holdinga ločen po svoji bilančni vsoti in bodo donosi iz tega premoženja namenjeni pokojninski blagajni, skratka za pokojnine upokojencev. Zakonski predlog naj bi tudi določal, da se v okviru holdinga ločeno upravlja tudi z Modro zavarovalnico, ki so jo lani "potegnili" iz Kada in upravlja z nekaterimi pokojninskimi skladi, v holding pa naj bile prenesene tudi slabe terjatve bank v državni lasti (NLB,NKBM in Abanka). Sod preoblikovan v državni premoženjski holding, AUKN in PDP ugasneta Vlada bo po zadnjem zakonskem predlogu v Slovenski državni holding preoblikovala paradržavni Sod in mu pripojila Kad in DSU, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) in Posebna družba za podjetniško svetovanje v lasti Kada pa bosta z oblikovanjem novega državnega holdinga ugasnili oziroma bo njune naloge prevzel državni holding. Na holding bo po napovedih preneseno vse državno premoženje, pri čemer naj bi Kad in Modro zavarovalnico upravljali ločeno, ter tudi slabe terjatve bank v državni lasti. Cilj predloga zakona o holdingu oziroma upravljanja s kapitalskimi naložbami države je povečati vrednost državnih naložb z aktivnim upravljanjem in dosledno vzpostavitvijo sistema korporativnega upravljanja, kar se bo doseglo s koncentracijo vseh naložb države pri enem upravljavcu. Kaj o novi obliki organiziranosti menijo, smo povprašali: Igor Masten, ekonomist: "O vsem sem bral le iz medijev, zakonskega predloga nisem bral, niti njegove utemeljitve. V končni fazi mi ni jasno, kaj se s tem Slovenskim državnim holdingom hoče doseči. V delu, ko gre za združevanje Kad, Sod, DZU, domnevam, da je najbrž cilj zakona in holdinga, da se izboljša upravljanje v državnih podjetjih. Če bo to res narejeno in bomo dobili upravljavca, ki mu bodo določeni poslovni cilji, ga bomo ocenjevali po povsem finančnih učinkih, potem je to lahko celo dobro. Bodoči upravljavec bo moral tudi razpolagati z lastniškimi deleži v državnih podjetjih in s tega vidika je oblikovanje državnega holdinga lahko pozitivno. Če je to namen zakona in seveda holdinga, pa me preseneča, da o njem ni razprave, niti o njegovih ciljih, kako bodo postavljeni finančni cilji, bo to sektorsko (denimo energetika, telekomunikacije …). To je ena plat napovedanega državnega holdinga, drugi del pa je v slabih naložbah. Pri tem pa bi si vsak normalen, a v naših razmerah naiven človek najbrž mislil, da gre za to, da se bodo slabe naložbe oziroma dolžniki, SCT, Primorje … znašli v tem holdingu in se bo potem s temi naložbami upravljalo. Tukaj bi se lahko doseglo zelo pozitiven učinek. Seveda pa se pri tem mora upoštevati, da živimo v Sloveniji, kjer se že mesece zelo širi zgodba o skladu, o holdingu, ne z namenom, da bi nanj prenesli slabe naložbe, ampak deleže v dobro delujočih podjetjih, kot so Mercator, Pivovarna Laško pa še druge, zato da ne bi z njimi naredili kaj v duhu prodaje. Če pa se to res zgodi, bomo prenesli v holding podjetja, ki so 'prodajljiva' na klasičen način, finančnih razlogov za prenos ni, zato ostane le motiv vnovičnega vzpostavljanja enotnega vzvoda politike nad upravljanjem podjetij."

Jože Mencinger, ekonomist: "Vse skupaj je ena neumna histerija, ki je ne razumem. Na pamet nekaj spreminjati, pa čez dva tedna ugotoviš, da je narobe, to je za mene popoln nesmisel. Tega hitenja z zakonom in državnim holdingom ne razumem, zakaj je to sploh dobro? Nekdo se nekaj spomni in bomo spet vse spremenili! Žalostno! Nekaj let nazaj smo ustanovili AUKN, zdaj pa očitno ni več dober. Tipični primer takšnega delovanja je tudi združevanje šol v Mariboru, kjer je center, v katerem so združili šole, ki so devet kilometrov narazen, vsi so bili proti, nek minister si nekaj zamisli in potem se zgodi. Ne razumem takšnega škodljivega početja. Kaj bo iz holdinga nastalo, ne vem. Glede slabih terjatev oziroma naložb slabe banke, slaba banka je vedno samo druga stran dokapitalizacije. Nekaj nekje vzameš in daš drugje noter. Ne razumem, kaj želijo doseči? Jasno pa mi je, da hočejo mimo AUKN-ja zamenjati direktorje v državnih podjetjih, in to je cilj vsega."

Rasto Ovin, ekonomist: "Zgodba o ustanovitvi državnega premoženjskega holdinga je bila zanimiva že leta 1990, nekateri ekonomisti smo se zato zavzemali, vendar smo bili preglašeni od ekonomistov, ki drugače gledajo na tržno gospodarstvo. Takratna družbena lastnina ni imela enega 'titularja', naslovnika. In zato so se po tedanjem Markovičem zakonu začele dogajati privatizacije in 'obvodi' boljših delov podjetij. V Sloveniji je problem, ker kapital v državni lastnini še do zdaj nima dobrega gospodarja. Poskušali smo z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), zgodba je takšna, kot je, ne želim kaj dodati, oblikovanje Slovenskega državnega holdinga, ki bo upravljal državno premoženje, pa je za mene zelo, zelo pozen poskus dati državnemu premoženju, ki je žal že močno izgubilo svojo vrednost zaradi upravljanja, kakršno je bilo, neko novo začetno obliko. To nikakor ni konec, da bo ta državni holding za vekomaj upravljal državno premoženje: naloga tega holdinga je lahko samo to, da se državno premoženje končno uredi! Bodisi za prodajo ali pa za začetek drugačnega dobrega gospodarjenja z njim. Zato ima ustanovitev državnega holdinga smisel le, če gre za nek nov začetek."

Bernard Brščič, ekonomist: "Institucionalna rešitev ni ključna, ključno je, kdaj bo končno politika prevzela odgovornost za izjemno slabo poslovanje državnih podjetij. Ključno vprašanje je, ali bo ta rešitev (holding) dosegla namen, ki je iz ničelne stopne donosnosti dvigniti donos državnega premoženja na pet odstotkov. Če bo to uspelo, bi to pomenilo, da okoli 8,5 milijarde evrov vredno državno premoženje na letni ravni prinese nekaj manj kot pol milijarde evrov, ki bi lahko zelo blažila zagatno javnofinančno situacijo. Govorim o kar četrtini proračunskega primanjkljaja! Menim, da sama holdinška rešitev ne zagotavlja tega, da bo prišlo do spremembe učinkovitosti upravljanja v državnih podjetjih, vse je odvisno od relacije med politiko in nadzornimi sveti in na koncu upravami v državnih podjetjih. Holding je pravzaprav le forma, ki ji sam ne pripisujem večjega pomena. Kar me skrbi, pa je zlasti povezovanje holdinga s prenosom slabe aktive iz bančnega sistema. Po mojem mnenju to ni najbolj modra rešitev, ravno v tem polju očiščenja bančnih bilanc bo največji problem tega bodočega holdinga."