Petek, 30. 3. 2018, 11.14
6 let, 8 mesecev
Slovenija prvič po osamosvojitvi s presežkom v javnih financah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,98
6
Visoka gospodarska rast je v letu 2017 prvič po osamosvojitvi prispevala k odpravi primanjkljaja v slovenskih javnih financah. Država je leto končala celo z minimalnim presežkom, znašal je 13 milijonov evrov oz. 0,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Novinarska konferenca Statističnega urada Slovenije. Video: Planet TV
K odpravi primanjkljaja je prispevala visoka rast prihodkov države. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala Nina Stražišar iz državnega statističnega urada, so se prihodki lani povečali za 6,5 odstotka, izdatki pa za 1,9 odstotka. "S tem je Slovenija prišla v položaj, ko je imela prihodke in izdatke skoraj izravnane," je dodala.
Rast prihodkov posledica dobrega stanja gospodarstva
Rast prihodkov je bila podobna gospodarski rasti, ki je bila 7,1-odstotna. Povečali so se namreč za 1,1 milijarde evrov oz. za 6,5 odstotka, kar je predvsem odraz dobrega stanja slovenskega gospodarstva, ki je tako prispevalo bistveno višje prilive v državni proračun, je pojasnila Stražišarjeva.
Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se na primer lani povečali za 848 milijonov evrov oz. za 5,7 odstotka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, je rast prav tako opaziti pri nedavčnih prihodkih iz udeležbe pri dobičku.
Zmernejša je bila rast izdatkov države, in sicer za 346 milijonov evrov oz. 1,9 odstotka. To je bilo deloma posledica ugodnih gospodarskih razmer, deloma pa tudi ohranjanja ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. Ob tem je Stražišarjeva opozorila tudi na visoko, 12-odstotno zmanjšanje izdatkov za obresti.
Investicije države v osnovna sredstva so bile lani še vedno razmeroma nizke. V primerjavi z letom 2016 so se zmanjšale za 0,9 odstotka, na osrednji ravni pa so se zmanjšale za sedem odstotkov. Obseg črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive se je glede na leto 2016 nekoliko povečal, kar je dodatno potrdila tudi rast subvencij (za 2,5 odstotka).
Slovenija je v zadnjih letih javnofinančni primanjkljaj uspešno postopno zniževala, potem ko so ga leta 2013 stroški zaradi sanacije bank potisnili celo do 15 odstotkov BDP. V letu 2017 je tako ob hkratnem občutnem povečanju prihodkov ustvarila ravnovesje med prihodki in izdatki. "Tudi zgodovinsko se je tak presežek zgodil prvič, odkar je Slovenija samostojna država," je dejala Stražišarjeva.
Javnofinančni presežek je pričakovati tudi letos, in sicer naj bi se po napovedih finančnega ministrstva povzpel do 0,4 odstotka BDP.
Lani se je dolg na prebivalca povečal za 42 evrov
Medtem se dolg države v zadnjih letih povečuje. Dolg na prebivalca se je v letu 2017 povečal za 42 evrov, na 15.422 evrov, kar na ravni države pomeni 0,3-odstotno rast, na 31,86 milijarde evrov. V deležu BDP to pomeni 73,6 odstotka, zaradi nominalne rasti BDP pa je ta številka za 6,7 odstotne točke manjša kot leta 2014.
V letu 2018 naj bi se dolg po izračunih finančnega ministrstva povečal za 420 milijonov evrov, na 32,28 milijarde evrov, v deležu BDP pa padel pod 70 odstotkov, namreč na 69 odstotkov BDP. Stražišarjeva je sicer ugotovila, da država s predčasnimi odkupi pred leti izdanih državnih obveznici in njihovim nadomeščanjem z novim zadolževanjem dolga bistveno ne povečuje. Poleg same višine dolga je treba upoštevati tudi višino obrestnih mer, po katerih se Slovenija zadolžuje. Te so trenutno precej nižje kot v času krize, je dejala.
Dolg se bo po besedah Stražišarjeve začel zmanjševati takrat, ko bodo prihodki tudi dolgoročno presegali izdatke. "Takšno stanje, kot ga imamo v javnih financah danes, bi torej morali dosegati tudi na dolgi rok," je dejala.
Vraničar Ermanova: Uravnoteženje javnih financ je odgovornost
Na finančnem ministrstvu so veseli, da je Slovenija lani izravnala javne finance, potem ko je imela še pred tremi leti presežni javnofinančni primanjkljaj. Kljub temu je treba javne finance še naprej upravljati odgovorno, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ob najnovejših statističnih podatkih svari pred nespametnim trošenjem.
Vendar pa proces javnofinančne konsolidacije še ni končan, je opozorila ministrica, ki opravlja tekoče posle. "Nismo še v zadostni meri okrepili odpornosti, s pomočjo katere bi lahko ublažili negativne učinke naslednje krize, kar je za Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo še kako pomembno," je pojasnila.
Kot je dodala, je nominalno uravnoteženje javnih financ velik uspeh, ki pa nas ne sme zaslepiti. "Država še ni dovolj dobro pripravljena na naslednjo gospodarsko krizo," je posvarila Vraničar Ermanova in opozorila, da bomo morali čez nekaj let znova sprejemati težke odločitve, če bomo ponovili napake iz preteklosti.
Sama se želi temu izogniti in zagotoviti, da bomo v dobrih časih ustvarili dovolj rezerve za blaženje negativnih učinkov naslednje krize. Da je treba vztrajati na začrtani poti, nas zavezuje tudi zakon o fiskalnem pravilu, ki zahteva najmanj strukturno uravnotežene javne finance oz. strukturni presežek. Tega pa Slovenija še ni dosegla, je spomnila.
Javne finance je treba po njenem mnenju še naprej upravljati odgovorno. Javnofinančna stabilnost je namreč temelj za gospodarsko rast ter stabilno in konkurenčnejše poslovno okolje, fiskalno pravilo pa ni samo sebi namen in smo zanj odgovorni vsi. "Želela bi si, da se tega zavedajo vse politične stranke, še posebej v predvolilnem času. Podatki nikoli ne bodo tako dobri, da bi upravičevali nespametno trošenje," je še opozorila ministrica.
6