Slovenija pri reformah premalo ambiciozna, vsi izzivi ostajajo

Tudi fiskalni ukrepi za obdobje 2013-2015 še niso dovolj dorečeni, obstaja tveganje, da cilj glede primanjkljaja ne bo dosežen, ugotavlja Evropska komisija in spet izpostavlja vsa lanska priporočila Sloveniji. "Izzivi, opredeljeni že lani, ostajajo" "V letu 2011 ni bilo sprejete nobene velike strukturne reforme," ugotavlja Evropska komisija v oceni slovenskega reformnega in proračunskega programa, ki ga je predstavila v Bruslju. "Izzivi, opredeljeni že lani, tako ostajajo pomembni tudi v letu 2012," poudarja komisija in svari, da so zaradi krepitve pritiskov trgov verodostojna in trajna fiskalna konsolidacija, sanacija bančnih bilanc in pokojninska reforma še nujnejše kot pred letom dni. "Ambicija pokojninske reforme je glede na razsežnost izziva skromna" Slovenska vlada sicer v nacionalnem reformnem in proračunskem programu predvideva novo pokojninsko reformo konec leta 2013, a ker ta ni podrobno opredeljena, se zdi "ambicija te reforme glede na razsežnost izziva skromna", še ugotavlja komisija. "Poslovno okolje ni dovolj privlačno za podjetja in vlagatelje" Neuspešno reševanje preostalih izzivov, na katere je komisija Slovenijo opozorila že lani, lahko ovira gospodarsko okrevanje in nov zagon rasti. Pri tem komisija še posebej opozarja na veliko razdrobljenost trga dela. "Poslovno okolje ni dovolj privlačno za podjetja in vlagatelje," še poudarja komisija in dodaja, da se v lanskem letu poslovno okolje ni izboljšalo, kar pomeni, da je za Slovenijo še težje privabiti investicije. Junija lani je dala komisija Sloveniji šest priporočil, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, še posebej odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pokojninsko reformo, na sanacijo bančnih bilanc, ureditev razdrobljenega trga dela in na spodbujanje naložb. Sedmo priporočilo je novo - Slovenija bi morala v prihodnjem letu v posvetovanju s socialnimi partnerji zagotoviti takšno rast plač, vključno s prilagoditvijo minimalne plače, ki bo podprla konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. "Reformni program ni dovolj natančen" V novem proračunskem in reformnem načrtu Slovenija sledi nekaterim, ne pa vsem smernicam komisije. Program stabilnosti, v katerem je opredeljena fiskalna strategija za obdobje 2012-2015, vključuje vse glavne zahtevane elemente.

A reformni program ni dovolj natančen, saj ne odgovarja na vprašanja, kako in kdaj bodo izvedene reforme pokojninskega sistema, trga dela in poslovnega okolja, kdo jih bo izvedel in koliko bodo stale. "Reformni program ni dovolj natančen, da bi lahko komisija podala celovito oceno učinka reform," piše v poročilu.

"Ukrepi za obdobje 2013-2015 niso dovolj dorečeni" Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2013. "Obstajajo tveganja, da bo primanjkljaj v celotnem programskem obdobju slabši od ciljev. Ukrepi za obdobje 2013-2015 niso dovolj dorečeni," opozarja komisija.

Janša: Do naših partnerjev v Evropi se moramo vesti odgovorno Slovenija se mora do partnerjev v Evropi vesti odgovorno, je v odzivu na ocene komisije poudaril premier Janez Janša. Ob tem opozarja, da Slovenija v zadnjih treh letih ni izpolnila nobene od svojih resnih zavez, zaradi česar so poročila komisije vse ostrejša in vse bolj skeptična.

Predsednik vlade tako pravi, da se Slovenija doslej ni vedla odgovorno do partnerjev v EU, saj ni v zadnjih treh letih izpolnila nobene od svojih resnih zavez, lani pa celo nobene od šestih.

Janša: Sloveniji se vse manj verjame To je po Janševem mnenju vzrok za to, da so poročila in priporočila Evropske komisije vse ostrejša in vse bolj skeptična, Sloveniji pa se vse manj verjame.

Janša pojasnjuje, da to ni samo vprašanje dobrega počutja tistih slovenskih politikov in strokovnjakov, ki hodijo na sestanke na različne institucije EU.

"Gre tudi za vpliv takšnega stanja na finančne trge in na ceno našega zadolževanja, ki ga še vedno potrebujemo. Gre za neposredne posledice finančne posledice stanja, ki ga na koncu plačajo davkoplačevalci. Tudi tukaj je treba biti verodostojen v odnosu do zunanjega okolja in do naših evropskih partnerjev," je še dejal predsednik vlade.

Pozitivna Slovenija: Ocene naj bodo streznitev za vlado Ugotovitve komisije Pozitivne Slovenije niso presenetile. Kot je v imenu največje opozicijske stranke poudarila poslanka Alenka Bratušek, pa bi morale ocene Bruslja zelo negativno presenetiti vlado in jo strezniti. Odziva iz drugih parlamentarnih strank zaenkrat še ni. V Pozitivni Sloveniji ocene in priporočila Evropske komisije tolmačijo z besedami, da niti v Bruslju ne verjamejo, da bo vlada s sprejetimi varčevalnimi ukrepi popeljala Slovenijo iz krize in znižala javnofinančni primanjkljaj.

"Banke z majhnim kapitalom, podjetja prezadolžena" Komisija je razgrnila tudi povzetek poglobljene analize makroekonomskega stanja v Sloveniji, v katerem ugotavlja, da so hitra rast, kopičenje kreditov in močno domače povpraševanje Sloveniji med drugim pustili zapuščino bank z majhnim kapitalom, odvisnih od zunanjega financiranja in prezadolžena podjetja.

Trdna gospodarska rast in izvoz bi lahko popravila ta neravnovesja, vendar je to s šibkim zunanjim povpraševanjem, krčenjem gradbenega sektorja, razdolževanjem zasebnega sektorja in fiskalno konsolidacijo težko doseči. "Za premostitev teh ovir bo potrebnega precej časa," ocenjuje komisija.

Kje so rešitve? V tem kontekstu Sloveniji svetuje, naj išče rešitve z zmanjševanjem državnega lastništva v gospodarstvu, reševanjem izzivov v poslovnem okolju in izogibanjem politikam javnih in minimalnih plač, ki bi lahko pomenile pritiske na strošek plač.

Evropska komisija je razgrnila ocene proračunskih in reformnih načrtov vseh članic EU ter ugotovitve poglobljene analize makroekonomskega stanja v dvanajstih državah, vključno s Slovenijo. Na podlagi teh ocen je državam priporočila, kako naj ukrepajo v prihodnjih 12 mesecih.